Ngeren U Timen Sha Mi 8
Er Nan I Doo u U Tesen Iwuese?
“Lu nen a ishughun.”—KOL. 3:15.
ICAM 46 Se Sugh U, Yehova
KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *
1. Orsamaria ugen u Yesu bee un angev la yange tese iwuese nena?
IOROV mbagen pue yange ve gba imande, mlu u ior mban vihi kpishi shi ve lu a ishimaveren ér vea tsa a zua a guda kpaa ga. Kpa iyange igen la, ve nenge a Yesu, Ortesen u Hemban la lu karen. Ve ungwa ér Yesu ngu been ior hanma ityô i uange cii shi ve na jighjigh ér ve kpa una fatyô u been ve angev. Nahan ve gba genger imo, kaan ér: “Yesu, Tere, zungwe se mhôônom!” Yesu maa bee mbaamandev mba pue mbara cii angev. Man ve cii yange a saan ve iyol a erdoo u Yesu ne je ka u henen a hen ga. Nahan kpa, môm ken a ve er kwagh u tese ér saan di un iyol tsô ga yô; a hide za sugh Yesu, a tese iwuese. * Or ne lu Orsamaria, man er i bee un angev yô, kwagh la mgbegha un u wuese Aôndo “sha imo i taver.”—Luka 17:12-19.
2-3. (a) Er nan ve alaghga ashighe agen se tese iwuese ga? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?
2 Se soo ser se kpa se tesen ior iwuese shighe u ve er akaa a dedoo a vese yô, er Orsamaria la nahan. Kpa ashighe agen alaghga a hungur se u sughun ior shin wuese ve sha akaa a dedoo a ve er a vese la.
3 Se lu timen fan er i hii ve i lu hange hange u se tesen iwuese sha ieren man sha mkaan la ken ngeren ne, shi se hen kwagh u ior mbagen ken Bibilo mba yange ve tese iwuese man mba ve
tese ga yô. Maa se time sha igbenda igen jighilii i se fatyô u tesen iwuese yô.ER NAN I GBE U SE TESEN IWUESE?
4-5. Er nan i doo u se tesen iwuese?
4 Yehova ver se ikyav i tesen iwuese. Gbenda môm u ka a er kwagh ne yô, ka u nan mba ve eren ishima na la injar. (2 Sam. 22:21; Ps. 13:6; Mat. 10:40, 41) Shi Bibilo taver se ishima ér se lu “mbakaven Aôndo er ônov mba doon ishima nahan.” (Ef. 5:1) Nahan ityôkyaa i vesen i i gbe u se tesen iwuese yô, ka sha ci u se soo u kaven Yehova.
5 Nenge ase ityôkyaa igen i i ne ve i doo u se tesen mbagen iwuese yô. Iwuese ngi er ka kwaghyan u injaa nahan, ka a yaan un imôngo yô, a hemba nyohon. Ka sea fa ser mbagen wuese ma kwagh u se er sha ci ve yô, i saan se iyol. Nahan se kpa ka sea tese mbagen iwuese yô, i saan ve iyol. Or u se ne nan iwuese la ka nan fa je ér, iwasen i nan ne se shin iniôngon i nan i wasen se sha mgbe wase la i saa ishe ga. Kwagh la ka a na yô, ijende yase vea nan i hemba taver.
6. Mkaanem ma tesen iwuese zua vea atam a ikyon a i er a sha zenaria nena?
6 Mkaanem ma ka se ôr u tesen iwuese la ka kwagh u vesen kpishi. Bibilo kaa ér: “Kwaghôron u sha shighe vough yô, ngu er atam a ikyon a zenaria a i we a shin agbande a azurfa nahan.” (Anz. 25:11) Hen ase er aluer i tôô atam ikyon a i er sha zenaria i wa shin ikyagh ki azurfa ve a lu la. Shi hen ase er kwagh la una lu kwagh u injaa kpishi yô. Aluer or na u imba iyua la nahan a lu u nena? Kape mkaanem ma ka ú ôr a mbagenev sha u wuese ve la kpa ma a fatyô u lun je la. Shi gbidye ase kwar nenge, ityamegh ki kon ki i er ki sha zenaria yô, kia tsa gbem. Nahan kape alaghga mkaanem ma u ôr a or sha u tesen iwuese la kpa ma a doo nan shi nana tsa a hungur ma ga je la.
VE TESE IWUESE
7. Davidi yange tese iwuese er i nger ken Pasalmi 27:4 nahan la nena, man mbangeren pasalmi mbagen yange ve tese iwuese ve nena?
7 Mbacivir Aôndo mba sha ayange a karen la kpishi lu ior mba wuese kwagh. Môm ken a ve yô, lu Davidi. (Ôr Pasalmi 27:4.) Mcivir u mimi yange doo un ishima tsung shi er kwagh u vesen u tesen iwuese er lu un ken ishima la. Yange er iyua mgbeghaa sha ci u tom u maan tempel. Ônov mba Asav kpa yange ve tese iwuese sha u ngeren upasalmi shin atsam a wuese Aôndo. Ken icam igen la, ve wuese Aôndo shi ve pase er “akaa a [Na] a kpilighyol” la a doo ve tsung yô. (Ps. 75:1) Ikyav tese wang je ér Davidi man ônov mba Asav cii yange ve soo u tesen Yehova iwuese sha averen aa ve zua a mi hen a na la. U fatyô henen sha igbenda i u dondo ikyav i mbangeren pasalmi mban kpa?
8-9. Paulu yange wuese anmgbianev nav mba nomso man mba kasev nena, man a shi nan kpa, lu nyi i due kere?
8 Apostoli Paulu yange wuese anmgbianev nav mba nomso man mbakasev shi tese iwuese la sha gbenda u ôr kwagh ve la. Yange a shi eren msen sughun Aôndo sha ci ve. Shi yange tese iwuese ne ken washika u nger hen ve yô. Ken takerada u Mbaromanu ityough 16 la, Paulu ter Mbakristu mban 27 sha ati ati ken avur a hiihii a 15 la. Paulu shi umbur ieren i Priseka man Akula nahan jighilii ér yange “ve ver mon ve” sha ci u uma na, shi ôr kwagh u Fibi nahan ér “un wasen ior kpishi je” kua Paulu iyol na kpaa. Yange wuese anmgbianev mba nomso man mba kasev mba doon ishima, shi tseen ishima mban.—Rom. 16:1-15.
9 Paulu yange fa er anmgbianev nav mba nomso man mba kasev mban ve lu a mbamyen vev yô. Kpa yange ngur kuren washika u nger Mbaroma la yô, a hemba veren ishima sha aeren a ve aa dedoo la. Nenge imba er yange ishima ia taver anmgbianev mba nomso man mba kasev mban zum u vea ungwa er a lu ôron mkaanem ma Paulu mara ken tiônnongo yô! A shi nan kpa kwagh la yange una na yô, ikyar i anmgbianev mban vea Paulu ia seer taver. We u tesen iwuese sha akaa a dedoo a ior mba ken tiônnongo wou ve ôron shi ve eren la hanma shighe kpa?
10. Ka nyi se fatyô u henen sha gbenda u Yesu wuese mbadondon un laa?
10 Yesu yange wuese tom u mbadondon un, zum u lu lamen a atôônanongo agen ken Ashia u Kiriki la yô. Ikyav i tesen yô, yange hii kwaghôron na a tiônnongo u ken Tiatire la ér: “M fa aeren a ou man dooshima wou man jighjigh u nan wou man tom wou man ishima i taver you, man er aeren a ou a masetyô la [a] hemba ngeen a a hiihii la” yô. (Mpa. 2:19) Yesu yange wuese ve sha tom u ve seer eren la tseegh ga, kpa shi wuese ve sha aeren a yange mgbegha ve u eren ityom i dedoo la kpaa. Er gba u Yesu una wa mbagenev ken Tiatire kwagh nahan kpa, hii kwaghôron na shi kure un sha mkaanem ma taver ve ishima. (Mpa. 2:25-28) Hen ase sha tahav mbu Yesu a lu a mi er a lu ityough ki atôônanongo la. Ityôkyaa ngi i saa una sugh se sha tom u se eren un ne ga. Nahan je kpa, tesen iwuese hanma shighe cii. Sha mimi yô, Yesu ver mbatamen ikyav i doon tsung i vea dondon yô!
VE TESE IWUESE GA
11. Er i tese ken Mbaheberu 12:16 nahan, Isou yange nengen uicighanmbaakaav nena?
11 Nahan kpa kwagh gema er vihi yô, ior mbagen mba i er kwagh ve ken Bibilo yô, yange ve wuese kwagh ga. Ikyav i tesen yô, er mbamaren mba Isou soo Yehova shi naan un icivir nahan kpa, Isou lu a iwuese sha uicighanmbaakaav ga. (Ôr Mbaheberu 12:16.) Ieren na i wuese kwagh ga la yange i va due ken igbar nena? Isou yange tee Yakob, anngô na u kiriki tamen fese sha alev a jiidi. (Gen. 25:30-34) Yange shighe karen yô, Isou va vaa afanyô sha kwagh u er la tsung. Kpa yange laha kwagh u lu a mi la, nahan lu a ityôkyaa i môm i gban ahôn shighe u iveren i waniunda kar un la ga.
12-13. Mbaiserael yange ve tese ieren i wuese kwagh ga nena, man lu nyi i due ken kwagh laa?
12 Mbaiserael yange ve lu a atôakyaa kpishi a tesen iwuese. Yehova yange va a Atsan Pue sha Igipiti maa yima Mbaiserael due a ve ken uikyangen kera. Aôndo shi va war ve sha u timin shoja i Mbaigipiti cii shin Zegemnger u Nyian. Yange kwagh ne doo ve je, ve wa icam i wuese Yehova. Kpa ve za hemen u tesen iwuese?
13 Mbaiserael mba va tagher a mbamtaver mbagen yô, fese nahan ve hungur a akaa a dedoo a Yehova er sha ci ve la cii. Ieren ve i wuese kwagh ga la maa due ken igbar. (Ps. 106:7) Nena yô? Yange “mkohol u ior Mbaiserael cii za Mose vea Aron ivever iyol ken deserti,” kpa jighilii yô, lu Yehova jim jim ior mban lu eren un ivever ye. (Eks. 16:2, 8) Ieren ve i wuese kwagh ga ne yange i na yô, kwagh u ior i Yehova ne due un ishima. Shighe karen yô, a tsengaôron ér kov u Mbaiserael la cii ua kpe ken taaikyôngo, ka Yosua man Kalebu tseegh vea war ye. (Num. 14:22-24; 26:65) De se nenge er se palegh u dondon akav a bo la, kpa se gema se dondo a dedoo la yô.
TESEN IWUESE NYIAN
14-15. (a) Nom man kwase vea fatyô u wuese ayol a ve nena? (b) Mbamaren vea fatyô u tesen mbayev vev u lun mba wuese kwagh nena?
14 Hen tsombor. Hanmaor hen tsombor ka nana tesen iwuese yô, tsombor cii u zua a mtsera. Nom man kwase ka vea wuese ayol a ve yô, ve hemba lun kôôsôô. Shi ka i hemba lun ve zange u den ayol a ve kwaghbo. Nom u a tesen iwuese sha akaa a dedoo a kwase na a eren yô, ka a nenge a akaa la i doo un, maa a huan ga, kpa ka a “wuese nan.” (Anz. 31:10, 28) Kwase u fan kwagh kpaa ka nan pase nom u nan kwagh u a doo nan ken nom u nan la jighilii.
15 Mbamaren, ne tese mbayev enev u wuese kwagh nena? Umbur wer mbayev ou vea dondo ikyav you sha kwaghôron wou kua ieren you. Nahan ver ve ikyav i dedoo sha u kaan a ve wer, m sugh u, zum u u tindi ve ve er u kwagh yô. Heela tseegh ga, tese mbayev ou wer zum u or er kwagh sha ci ve yô, ve kaa ér, m sugh u. Wase mbayev ou ve kav wang er ishughun shin iwuese i lu kwagh u ngu a due ken ishima je yô, shi ve fa kpaa ér mkaanem vem ma tesen iwuese la ma a inja kpishi. Ikyav i
tesen yô, gumkwase u i yer iti na ér Clary yô, kaa ér: “Shighe u ngôm lu anyom 32 la, lu un tswen lu nengen sha se mbayev nav utar ye. M va nyer anyom 32 yô, m mase kaven er yange a lu ngôm ican tsung u nengen sha a vese sha anyom la yô. Nahan m kaa a na mer m sugh un shi m wuese hanma kwagh u yange er sha er una yesem vea anmgbianev av mba nomso mbara yô. Semberee ne ngôm kaa a mo ér mkaanem am mara doo un tsung, shi hanma shighe yô, ka un henen sha mi shi ka ma na i saan un iyol kpaa.”16. Tese ikyav er mkaanem ma tesen iwuese ka ma taver mbagenev ishima yô.
16 Ken tiônnongo. Ka sea wuese anmgbianev asev mba nomso man mba kasev yô, ishima i taver ve. Ikyav i tesen yô, Ortamen ugen u a lu anyom 28 yô, mba yer iti na ér Jorge. Yange va vihi un iyol kpishi je kera fatyô u zan mkombo ga kuma uwer jimin. Va hide hii mbamkombo mba van kpa, lu a gba fantyô u nan akaaôron ken mbamkombo ga. Jorge kaa ér: “Yange m nenge mer m kera ngu a iwasen iyol ga sha ci u m kera lu fantyô u eren akaa ken tiônnongo ga. Nahan kpa iyange igen la mba dugh mkombo yô, anmgbian ugen va kaa a mo ér: ‘M soo pe wuese we sha ikyav i dedoo i u ver tsombor wam la. U fatyô u fan cuku er akaaôron a ou ka a doo se shi a wase se ken anyom a karen ne ga. A seer taver jighjigh wase.’ Kwaghôron na la yange kôrom ken ishima je, mliam haam ashe. Mkaanem nam mara yange ma taver mo ishima kpen kpen.”
17. Er i nger ken Mbakolose 3:15 nahan, se tese Yehova iwuese sha akaa a a ne se wuee la nena?
17 U wuese Aôndo wase u a ne kwagh wuee la. Yehova ne se kwaghyan u ken jijingi mgbeghaa. Ikyav i tesen yô, ka se zua a kwaghwan u una wase se yô ken mbamkombo man ken umagazin kua sha ajiir ase a sha Intanet la. I lu nahan u ungwa kwaghôron shin u ôr ma ngeren u ken ityakerada yase shin u nenge porogeram u sha ityôgh ki JW maa u kaa wer ‘Kwagh ne ngu sha ci wam vough’ vee? Nahan se tese Yehova iwuese sha imbakwagh la nena? (Ôr Mbakolose 3:15.) Gbenda môm yô, ka sha u sughun un ken msen sha uiyua mba dedoo mban.—Yak. 1:17.
18. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u tesen iwuese sha Ayou a Tartor a ase?
18 Gbenda ugen u se tesen Yehova iwuese yô, ka sha u sôron ijiir yase i mcivir sha er ia lu wang shi ia engem yô. Ka se tôô shighe se sôr Ayou a Tartor, shi se ver ishima sha mi sha er a lu tsembelee yô, shi mba ve eren tom a ikyav mbi samber a iliam man mbi tesen vidio mbi
tiônnongo la kpa ka ve wa ikyo sha er vea vihi kwagh ga yô. Ka sea nengen sha Ayou a Tartor a ase tsembelee yô, a hemba tsan shi i sôron di ankaam sha mi kpuaa kpuaa tseegh. Kwagh la ka na yô, i gema inyaregh ki ma i lu vihin sha mi la, i ver sha u maan shi hiden sôron Ayou a Tartor agen sha tar.19. Kwagh u ortamen u sôron atôônanongo ugen vea kwase na la tese u nyi?
19 Mba ve eren tom kpoghuloo sha ci wase la. Ka sea wuese or yô, mkaanem asem mara ma wase nan, nan gema gbenda u nan nengen mbamtaver mba nan tagher a mi la. Nenge ase ikyav sha kwagh u ortamen u sôron atôônanongo ugen vea kwase na. Yange ve due kwaghpasen sha shighe u ka i ndôhôr kpishi yô, ve za shi ker zan zan mba za hidi yô, ve vôr kpishi. Yange ndôhôr kpishi je yô, kwase na maa kar yav a ikyondowuhee na gedee nahala. Sev mbu aven yô, a kaa a nom na wener ka un er una kera fatyô u zan hemen a tom u sôron atôônanongo ne ga nahan. Nahan kpa hen pepe shon la je, shighe kar kpuaa yô, washika va nyôr a ve u i tindi a mi shin afishi a branci yô, man i tindi a washika ne lu hen anmgbian u kwase la jighilii. Yange i wuese un ken washika la sha tom u a lu eren la kua ishimawan na. I pase un ken washika la er i lu zange u hanma kasua moughon hen ijiir igen yemen hen igen ga yô. Nom na kaa ér: “Iwuese la yange i kôr kwase wam ken ishima kpishi, shi iyange i môm kera tsa kimbir teren kwagh u undun tom u sôron atôônanongo la ga. Jighilii je yô, ashighe agen yange i lum ape den, kpa a taver mo ishima ér se za hemen a tom ne.” Anmgbian ne vea kwase na yange ve er tom u sôron atôônanongo ne zurum anyom 40.
20. Ka nyi i doo u se nôngo se eren hanma iyange, man ka sha ci u nyi?
20 Nahan hanma iyange yô, se nôngo se tesen nen iwuese sha mkaan man sha ieren. Alaghga mkaanem ma se ôr shin kwagh u se er u a dugh ken ishima yase la una wase or u wan ishima a mbamzeyol mba nan lu tagher a mi ayange ayange ken tar u iwuese i ban yum ne. Shi ka sea tese iwuese yô, se ya ikyar i ia tsa gbem sha won yô. Kpa u hemban cii yô, se lu kaven Ter wase Yehova u a ne kwagh mgbeghaa shi a wuese kwagh la.
ICAM 20 U Na Wan Wou u Ishima Ishima La
^ par. 5 Ka nyi se fatyô u henen hen Yehova man Yesu kua Orsamaria u lu orimande la sha kwagh u tesen iwuese? Ngeren ne una time sha ikyav ve la kua akav agen. Se lu timen fan er i hii ve i gbe hange hange u se tesen iwuese la shi se time sha igbenda igen jighilii i se fatyô u tesen iwuese yô.
^ par. 1 ISHEMBER I I TE IWANGER SHA MI YÔ: U wuese or shin tesen iwuese sha kwagh la inja na yô, ka u fan er or shin kwagh shon a gbe u kwagh la. Ishember la ia fatyô u lun iwuese i or lu a mi ken ishima sha kwagh yô.
^ par. 55 NGEREN U PASEN FOTO: Ka ôron tiônnongo u ken Roma washika u Paulu nger ve la; Akula man Prishila kua Fibi man mbagenev ve ungwa er i ter ve sha ati nahan doo ve.
^ par. 57 NGEREN U PASEN FOTO: Ngô ugen wase wan na u kwase u za wuese anmgbian u kwase u beenyol ugen sha ikyav i dedoo i a lu veren la.