I LU nahan ishima nyian we sha ci u u nenge wer u ngu a or u nana wase u sha zayol u u nyer ker la ga vee? Se mba ken “ashighe a bo” a ka a na ve iyol i kpe se shi i lu se inja er se mba tswen yô. (2 Tim. 3:1) Nahan kpa, se mba a ior mba vea wase se shighe u se tagher a mbamzeyol yô. Bibilo kaa ér azende a mimi aa fatyô u wasen se ken “ayange a ican.”—Anza. 17:17.

Apostoli Paulu yange za zende na u mishen vea azende na agen, nahan ve wase un sha igbenda kposo kposo. (Kol. 4:7-11) Shighe u i wuhe Paulu ken purusu ken Roma la, azende na yange wase un u eren akaa a fatyô u eren iyol na ga yô. Ikyav i tesen yô, Epafroditu yange va na Paulu akaa a anmgbianev mba ken Filipi tindi ér i va na Paulu la. (Fil. 4:18) Tikiku yange za a uwashika mba Paulu nger la za na atôônanongo kposo kposo. (Kol. 4:7) Paulu yange fatyô u taver atôônanongo asema shin er i wuhe un hen ya na shi i va wuhe un ken purusu nahan kpaa. Yange fatyô u eren nahan, sha ci u azende a na wase un. Nahan u lu ijende i mimi nena?

Nyian kpa, anmgbianev ka ve er akaa u tesen er azende aa fatyô u wasen ayol a ve yô. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Spain u a lu pania u keke yô, iti na ér Elisabet, a pase er anmgbian u kwase ugen yange wase un shighe u un nyôr ken mtaver yô. Ngô na yange gba kyansa i been ga, nahan anmgbian u kwase ugen a nger loho, a ter avur a Bibilo a taver un ishima, a tindi un a mi. Elisabet kaa ér: “Yange mea nenge a ilyoho na nahan, i saan mo iyol kpishi sha ci u m fa mer kwagh wam gba or ishima, nahan m zua a agee a eren akaa a gba u me er yô.”—Anza. 18:24.

Se fatyô u taver ijende i se ye vea mba se civir Yehova a ve imôngo la, shighe u se lu wasen ve u duen kwaghpasen shin zan mbamkombo yô. Ikyav i tesen yô, u fatyô u za tôôn anmgbianev u nomso shin u kwase u nan bee iyol yô, duen kwaghpasen vea nan shin zan mkombo. A lu u er nahan yô, u lu taver ve ishima man ve kpa vea taver we ishima. (Rom. 1:12) Kpa, Mbakristu mbagenev mba fetyô u duen hen uya vev zan mape ga. Nahan se wase ve nena?

Mbakristu mbagenev mba a iangev shin mba ken mbamlu mba ve ne ve i lu u vea fatyô u zan mbamkombo ken Iyou i Tartor ga yô. Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian David, u yange gba kyansa yô. Yange i sôr un kyansa ne je hemba iwer ataratar. Hen shighe u i lu sôron David kyansa ne cii, a nyôron mkombo vea kwase na Lidia sha zoom.

Anmgbianev mba ken tiônnongo yange ve wase ve nena? Hanma iyange i a due mkombo yô, anmgbianev mba ve ze mkombo ken Iyou i Tartor la, ve nôngo u lamen a David man Lidia sha vidio. Shi David man Lidia yange vea na mlumun ken mkombo yô, anmgbianev mba nomso man mba kasev ve tindi ve a ilyoho, ve kaa a ve ér ve sugh ve sha mbamlumun mba ve ne la. Kwagh ne yange wase David  man Lidia nena? Yange ve nenge er ve doo anmgbianev vev ishima.

Se fatyô u sôron shighe sha er se za pase kwagh vea anmgbian u nomso man u kwase u nan fetyô u duen zan mape ga yô. U fatyô u sôron shighe ken shighe wou u eren akaa la, nahan duen kwaghpasen vea ve. Aluer se er nahan yô, se lu tesen ser se hungur a ve ga. (Anza. 3:27) U fatyô u za kohol ve ngeren uwashika shin yilan ior sha telefon pasen kwagh. Shighe u i lu eren mkombo u duen kwaghpasen yô, mbatamen vea fatyô u keren gbenda sha er mba ve fetyô u duen zan mape ga la kpa vea nyôr mkombo ne sha zoom yô. Yange doo David man Lidia kpishi er i eren mkombo u duen kwaghpasen sha vidio yô. David kaa ér: “Yange sea nyôr mkombo u duen kwaghpasen vea annongo wase u pasen kwagh, a lam kpuaa tseegh shi a er msen kpa, kwagh la a taver se ishima kpen kpen.” Ashighe agen yô, u fatyô u pinen anmgbian u nomso shin u kwase u nan fetyô u duen zan mape ga yô, aluer ka u u vaan a or u u henen Bibilo a nan hen ya u nan ne henen kwagh imôngo yô.

Ka sea luun vea anmgbianev asev mba ve fetyô u duen zan mape ga la yô, se seer fan ve shi fan aeren a ve a dedoo la, nahan hingir azende a ve. Ikyav i tesen yô, ka wea nenge er ve lu eren tom a mkaanem ma Aôndo u wasen mbagenev u kporom ikyua a Yehova yô, kwagh la a na u seer lun kôôsôô a ve. Ka wea wasen a anmgbianev mban u eren akaa a ken jijingi er u duen kwaghpasen shin zan mbamkombo nahan yô, u seer zuan a azende a he.—2 Kor. 6:13.

Shighe u Paulu lu ken mtaver la, ijende na Titu za nenge a na, nahan kwagh ne sur un ishima. (2 Kor. 7:5-7) Ka kwagh u dedoo u ôron kwagh u surun mbagenev ishima. Kpa ikyav i Titu la tese ér, aluer se mba zan ikyua a mbagenev shi wasen ve sha akaa yô, kwagh la una sur ve ishima.—1 Yoh. 3:18.

Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tar u Russia ver se ikyav i dedoo sha gbenda u ve wasen ayol a ve la. Nenge ase kwagh u yange er anmgbian Sergey vea kwase na Tatyana yô. Dasenda yange ve va ker ve ikyav ken iyou shi ve kôr ve ve yem a ve sha tashan u za tôvon ve. Yange i hii pasen Tatyana hide ken ya. Sergey kaa ér: “[Tatyana] yange hidi va nyôron hen ya je maa anmgbian u kwase ugen cia ga, va u va nengen a na. Ica i gbe ga yô, anmgbianev mbagenev kpa va u va wasen se sha er vea sôr iyou yase ker i hide i lu wang yô.”

Sergey shi kaa ér: “Anzaakaa 17:17 doom kpen kpen. Ivur la kaa ér: ‘Huror yô, lu a dooshima gbem, man shi i mar anmgbian sha ci u ayange a ican.’ Lu hen shighe u i lu tôvon mo a ican ne kwagh hemba gban mo a iwasen i azende a am cii ye. M va kav er kwagh u i ôr ken takeda u Anzaakaa 17:17 la a lu mimi yô. Yehova yange nam azende a tseen ishima shi azende la lu wasen mo kpaa.” a

Er se lu tagher a ashighe a ican seer a seer yô, kwagh a gba se a iwasen i azende a ase. Kpa kwagh a va hemba gban se a iwasen ve hen shighe u zegecan la cii. Yô, se nôngo sha afatyô wase cii, se taver azende ase asema shi se wasen ve kpaa!—1 Pet. 4:7, 8.