Terem man ngôm yange ve zaan adua u fada shi ve lu ker tagher tagher. Kpa yange mba va henen Bibilo mba fe ér iti i Aôndo ér Yehova yô, ve hingir Mbashiada mba Yehova mba tseen ishima. Maa terem de u gban ufoto mba Yesu. Kpa a er tom a mfe na u kapinta la u geman iyou yase i shin inya la hingir Iyou i Tartor i hiihii hen geri u San Juan del Monte, u lu vegher ugen hen geri u Manila, gartamen u tar u Philippines la.

Yange mba maren mo ken inyom i 1952 yô, mbamaren av hii u tesen mo kwagh u Yehova er ve lu vanden tesen anmgbianev av mba vesen mba utaankaruhar mbara nahan. Yange i hii maren ve mba nomso unyiin mba kasev utar. Er m lu vesen la, terem yange a taver mo ishima ér m ôron ityough ki Bibilo hanma iyange, shi yange hen ityakeda yase kpishi a mo. Ashighe agen mbamaren av yange ve lôhô mbatamen mba sôron atôônanongo kua mbagen mba ve eren tom shin Betel la ér ve va tsa hen ya wase. Kwagh la yange na saan tsombor wase iyol kpishi. Shi anmgbianev mbara yange vea ôr se akaa a a vande eren ve la nahan, se zua a ishimataver, shi kwagh la wase se u veren tom u pasen kwagh la hiihii ken uma wase.

Mbamaren av yange ve civir Yehova sha mimi nahan m hen kwagh kpishi ken ikyav ve la. Yange doo ngôm iyol ga maa kpe, nahan m hii u eren pania vea terem ken inyom i 1971. Kpa terem va kpe ken inyom i 1973 shighe u m lu anyom 20 la. Ku u mbamaren av la na yô, lum er kwagh hembam shi m ngu tswen nahan. Kpa ishimaverenkeghen i Bibilo i ne se la wasem u “tilen dông a akperan a tan shio” er ka imandetso nahan. Shi m za hemen u taver ishima civir Yehova. (Heb. 6:19) Terem yange kpe ica i gbe ga yô, i kaa ér mo m za er tom u ikpur pania hen icile i Coron, ken kpentar u Palawan. Icile ne lu ica shi lu a ior her kpishi ga.

Yange m lu anyom 21 shighe u m za nyôr hen icile i Coron la. Er m vese ken geri yô, yange kpiligh mo iyol u nengen er usu u latriki lu ican hen ijiir ne shi i  gba u saa u za kese a kese mngerem shi lu ior kpuaa tseegh lu a mba agugu kua umato yô. Yange anmgbianev lu hen ijiir ne kpishi ga, kwagh la na yô, pania ugen lu u me pasen kwagh vea nan ga, nahan m pasen kwagh mo tswen. Yange huan mo uwer u hiihii la kpishi sha ci u m kera lu vea tsombor wam man azende a am ga. Tugh mbua ilen yô, m gba kenger sha asan a sha kwavaôndo vaan. Yange lum er m de tom u m lu eren la m hide m yem ken ya nahan.

Yange m ôr Yehova hanma kwagh u m lu henen sha mi man er lum ken ishima la hen shighe la cii. Man m hide m umbur akaa a taver mo ishima a yange m ôr ken Bibilo man ken ityakeda yase la. Hanma shighe yô, m umbur kwagh u Pasalmi 19:14 a ôr la. Nahan m mase kaven mer aluer m ngu henen sha akaa a doon Yehova, er ityom na man aeren a na nahan yô, una za hemen u lun “Vande wam man Orpaan wam.” Shi ngeren ugen ken Iyoukura i ken zwa buter u a lu a itinekwagh ér “You Are Never Alone” (“Mayange u Ngu Tswen Ga”) a la wasem kpishi. Yange m ôr ngeren ne kwa kimbir kimbir. Yange mea lu tswen yô, i lum er m ngu vea Yehova nahan. Maa m tôô shighe u injaa ne u eren msen shi henen kwagh shi gbidyen kwar sha kwagh u m hen la.

Yange m tsa hen Coron ica lu a gba ga maa i kaa ér mo m er tom u ortamen. Er lu mo tseegh m lu ortamen hen ijiir ne yô, lu mo m hemen mkombo u Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo man Mkombo u Henen Tomshiren man Mkombo u Takeda u Henen ken Tiônnongo kua Iyoukura i Henen hanma kasua ye. Shi m naan kwaghôron hanma kasua, nahan ma shighe môm kpa kera lum er m ngu tswen ga.

Yange kwagh u injaa due ken tom wam u pasen kwagh hen Coron sha ci u shighe kar yô, mba m henen Bibilo vea ve mbagenev er batisema. Kpa mbamtaver gema lu. Ashighe agen yange m nôngo u zenden iyange jimin u zan hen ape i gbe u me za pase kwagh la, man hen ape me za nyôr ve me tsa kpa m fa ga. Ijiir i tiônnongo la lu la, lu a ucile mbakiriki ker kpishi. Ashighe kpishi mea mough u zan kwaghpasen yô, m yem shin tso man i lu shin zegemnger u ahumbe a lu daase a mi yô, man m fa uwe ôôn ga. Kpa Yehova kuram ken mbamtaver mban cii. Shighe kar yô, m mase kaven mer Yehova lu wan mo ago iyol u va tagher a mbamtaver mba vesen ken tom ugen u lu u me va er yô.

Ken inyom i 1978 la, i tindim ér m za er tom ken tar u Papua New Guinea, u a lu Australia vegher u ken imbusutarimese la. Iwo ngi ken tar u Papua New Guinea ne kpishi, shi u nôngo u kehen kuman er tar u Spain nahan. Yange kpiligh mo iyol kpishi u fan er tar u u lu a ior kuma miliôn utar ne lamen ijô i hemban er 800 nahan yô. Kpa kwagh er doo yô, ior kpishi ken tar ne lamen zwa Melanesian Pidgin u ior ve fe u wuee ér Tok Pisin la.

Yange i kaa ér mo m hila nyôron mkombo vea tiônnongo u ken zwa buter hen geri u Port Moresby u a lu gartamen u tar u Papua New Guinea la. Kpa m va mough m yem hen tiônnongo u lamen zwa Tok Pisin shi m nyôr kelase u tesen zwa shon sha er me seer fan u lamen u yô. Yange mea due kwaghpasen yô, m er tom a kwagh u m hen ne u pasen ior kwagh, kwagh ne wasem u fan zwa shon fele. Ica lu a gba ga je maa m hii u nan kwaghôron ken zwa u Tok Pisin ne. Yange m za ken tar u Papua New Guinea lu a kuma inyom ga tsô i tsuam ér m lu ortamen u sôron atôônanongo, mo m sôron atôônanongo a a lamen zwa Tok Pisin a a lu ken ikpentar  kposo kposo ken tar ne yô, nahan kwagh la kpiligh mo iyol kpishi.

Atôônanongo ne yange gba ica a agen kpishi, nahan i gba u me ver ashighe kposo kposo a eren mbamkohol mba kiriki shi me zende sha kpoghuloo. Sha hiihii la lum er m ngu tswen nahan, sha ci u m lu hen ijiir i he, ape i lamen zwa u m fe u ga, shi aeren a ityôô a her kpa a lu kposo yô. Er yange igbenda vihi hen ijiir ne shi iwo lu kpishi yô, i lu kwagh u me fatyô u zan zende sha kwagh hendan ga. Nahan i gba u hanma kasua yô, me nyôr igirgi purugh sha er me za sha ajiir ne yô. Ashighe agen m nyôr an-girgi u lu cuku shi i er un sha inja ga ne mo tswen. Yange mea zaan zende ne yô ishima i nyian mo kpishi er yange mea nyôr tso ve ishima i nyian mo nahan!

Lu ior kpuaa tseegh lu a utelefon mba lamen sha mi ye, nahan a gba u me va yô, m nger washika m tindi atôônanongo a mi. Ashighe kpishi m za nyôr sha ajiir la cii ve uwashika mba m tindi la ve mase va nyôron ye. Nahan i gba u me pine ior mba hen ijiir la pe anmgbianev ve lu yô. Hanma shighe u yange mea za zua a anmgbianev mban yô, ve ngohol mo sar sar shi ve er a mo doo doo kpaa. Nahan m umbur er i hii ve m lu nôngon kpoghuloo u eren tom ne yô. Yehova yange suem sha igbenda kpishi shi kwagh ne wasem u seer lun kôôsôô a na.

Yange m ze mkombo wam u hiihii ken icile i i yilan i ér Bougainville la yô, orgen vea kwase na va kohol mo lu sha shi sar sar maa pinem ér: “U umbur se kpa?” M umbur er yange m pase or ne kwagh shighe u m hii van ken icile i Port Moresby la yô. Yange m hii u henen Bibilo a ve kpa m va kaa a anmgbian ugen hen ijiir la mer a za hemen a kwagh henen shon. Kpa hen shighe ne yô, ve er batisema! Ngun kpa ka iveren igen ken averen atar a m zough a mi ken anyom atar a yange m er tom ken Papua New Guinea la yô.

Cii ve m mough ken Coron ken inyom i 1978 la yô, m fa anmgbian u kwase ugen iti na ér Adel. Yange kuma ashe kpishi shi lu kwase u tangen iyol ga. Lu eren pania u keke shi yesen mbayev nav uhar, Samuel man Shirley, shi lu nengen sha ngô na u bee iyol la kpaa. Ken uwer u Mei, inyom i 1981 la, m hide m za ken tar u Philippines, m za vôso Adel. Se mba vôson ayol a ase kera yô, se lu eren pania u keke shi nengen sha tsombor wase imôngo.

Er m lu a tsombor nahan kpa, ken inyom i 1983 la i hide i kaa ér mo m er tom u ikpur pania la. Maa i hide i tindim ken icile i Linapacan ken kpentar u Palawan, maa tsombor wase cii mough yem hen ijiir ne ape mbashiada lu ga yô. Inyom kar imôm yô, ngô u Adel saa ku. Ku na ne yange u nyoon se kpishi, kpa se za hemen u pasen kwagh nahan kwagh la wase se u wan ishima. Yange se hii u henen Bibilo a ior hen Linapacan kpishi, shi er ve lu zan mbamkombo yô, ica gba ga je maa gba u se maa Iyou i Tartor i cuku. Nahan se maa Iyou i Tartor iyol yase. Ken atô u anyom atar tseegh a se tsa hen ijiir ne la, iorov 110 nahan za Mkombo u Umbur Ku u Yesu la. Ve mbagenev kpishi yange ve hen kwagh zan zan ve kar eren batisema shighe u se kera lu ga la je kpaa.

Ken inyom i 1986 la, i tindim ér mo m za er tom ken icile i Culion i i lu a ior mba ve gba imande ker kpishi yô. Mba tindin se ker yô, Adel kpa i kaa ér a hii u eren tom u ikpur pania. Sha hiihii la yange taver se u za lamen a ior mba ve lu a imande yô. Kpa anmgbianev mban kaa a vese ér i gber mba ve  gbe angev mbun cii iwambe sha er mbua tsar orgen ga yô. Mbagen mba ve gbe angev mbun yange ve za mkombo hen ya u anmgbian u kwase ugen. Ica gba ga je maa kera cier se iyol u pasen ior mban kwagh ga. Shi loho ne yange u doo ve kpen kpen sha ci u yange i lu ve inja er Aôndo kua uumace cii inyaa ve nahan. Yange doo se kpishi u nengen er saan ior mba ve lu uange ne iyol u fan ér iyange igen angev vev mbua bee yô.—Luka 5:12, 13.

Ônov asev yange ve hoghor a mlu wase u ken icile i Culion la nena? Mo man Adel yange se yila anmgbianev mbakasev uhar ken Coron, mba ve lu agumaukase yô, ve va kohol se sha er ônov asev vea lu a azende a dedoo yô. Yange i doo Samuel man Shirley kua anmgbianev mba kasev mbagen mbara u pasen ior kwagh shi henen Bibilo a mbayev. Mo vea Adel di se henen kwagh a mbamaren mba mbayev mbara. Yange se lu henen kwagh a icombor 11 hen shighe gen la. Shighe kar yô, se lu henen kwagh a ior kpishi shi ve lu zan mbamkombo, nahan ica gba ga je maa se kuma u lun tiônnongo!

Sha hiihii la, lu mo tswen m lu ortamen hen ijiir ne ye, nahan afishi a branci kaa a mo ér m hemen mkombo u tiônnongo u ken icile i Culion u lu a mbapasen kwagh 8 la hanma kasua. Shi m za er mkombo sha ci u mbapasenkwagh 9 mba hen angar ugen u i yer ér Marily yô. Yange ijiir ne gba ica nahan sea mough u yemen her yô, se shi shin tso je i kuma ahwa atar. Sea duen mkombo yô, se pase kwagh hen ijiir igen i iwo lu yô ahwa imôngo. Shi se hen Bibilo a ior hen angar ugen u i yer un ér Halsey yô.

Yange ica gba ga je maa ior hingir u fan mimi hen Marily man hen Halsey, nahan se maa Ayou a Tartor sha ajiir ne. Anmgbianev mba hen ajiir ne kua mba i lu henen kwagh a ve shi ve lu van mbamkombo la na akaa kpishi shi er tom u maan Ayou a Tartor ne kpoghuloo er mba hen Linapacan kpa er nahan. Iyou i Tartor i hen Marily la i kehe je lu u ior a fatyô u teman ker er 200 nahan, shi lu a vegher ugen u kehe u a fatyô u nyôron mkohol her yô. Nahan se nyôron mbamkohol mba kiriki her.

Ken inyom i 1993 la, mo vea Adel se hii tom u sôron atôônango ken tar u Philippines shighe u mbayev asev vese kera la. Ken inyom i 2000 la, i lôhôm Makeranta u Tsaase Mbashiren Tom la sha er a za tsaase mo m hingir u tesen ken makeranta ne yô. Yange m nenge mer m kuma u eren tom ne ga, kpa hanma shighe yô Adel a taver mo ishima. Yange  umbur mo ér Yehova una nam tahav mbu eren tom u he ne. (Fil. 4:13) Adel yange ôr kwagh la nahan sha ci u lu tagher a mbamtaver shighe u lu eren tom u pasen kwagh la kpa Yehova wasen un.

Ken inyom i 2006 i m lu tesen ken Makeranta u Mbashiren Tom la, Adel gba angev mbu vihin tsung mbu i yer ér Parkinson la. Kwagh ne yange kpiligh se iyol! Nahan m kaa a Adel mer se de tom u m lu eren la sha er me nenge sha a na tsembelee yô. Kpa Adel kaa ér: “Ker ortwer u nana sôrom angev yô. Man m fa Yehova kpa una wase se se za hemen u eren tom wase.” Anyom yange kar kuma ataratar kpa Adel za hemen u eren Yehova tom saan saan. Yange va kera faantyô u zenden tsembelee ga kpa, a pasen kwagh shin ikyekye i mbaawanev. Shi shighe u va kera fantyô u lamen tsembelee ga je kpa, a ôr kwagh kpuaa u nan mlumun ken mkombo. Anmgbianev yange ve tindi Adel a ilyoho sha u wuese un sha ikyav na i dedoo zan zan va kar kpen ken inyom i 2013. Yange m lu vea kwase wam Adel, u doom ishima shi eren kwagh sha mimi ne kuma anyom 30. Kpa va kpen yô, ishima vihim kpishi shi huan mo je gande.

Adel yange soo ér mo m za hemen u eren tom ne her man ka kwagh u m er je la. M za hemen u eren tom kpoghuloo nahan kwagh la wasem u nôngon a mtswenem. Hii ken inyom i 2014 zan zan 2017 la, i tindim ér mo m za sôr atôônanongo a lamen zwa Tagalog a a lu ken ityar i yange i kera soo tom wase ker ga yô. M been yô, shi i kaa ér mo m za sôr atôônanongo a lamen zwa Tagalog a ken tar u Taiwan man tar u America kua tar u Canada. Ken inyom i 2019 la, m tese mbayev makeranta mba lamen zwa Buter ken Makeranta u Mbapasen Ivangeli i Tartor ken tar u India man Thailand. M zua a msaanyol sha u eren ityom ne. Ka mea lu a ityom i eren kpishi ken mcivir u Yehova nahan i saan mo iyol je i gande.

Hanma ijiir i yange mea za cii m hingir u lun kôôsôô a anmgbianev mba hen ijiir shon, nahan a lu u me va mough me yem pe gen yô, i vihim kpen kpen. Nahan kpa yange m suur sha Yehova a ishima yam cii maa m nenge er a lu suen mo yô. Nahan kwagh la wasem u eren nyityô tom u i nem cii. M ngu eren tom u ikpur pania ken tar u Philippines hegen. Saan mo iyol ken tiônnongo u he ne, sha ci u anmgbianev mba ken tiônnongo ne hingir mo er ka tsombor nahan, shi mba nengen sha a mo kpaa. Shi saan mo iyol kpishi er Samuel man Shirley ve lu dondon ikyav i dedoo i ngô ve la yô.—3 Yoh. 4.

M tagher a akaa a karen jighjigh wam u nan kpishi, môm ken akaa ne yô, lu ican i kwase wam ya zan zan va mase kpen angev mbu vihin tsung la. Shi mtaver ugen u m tagher a mi yô, lu u nôngon mer me hoghor a ajiir a he a m za nyôr her la. Nahan kpa, m nenge mer Yehova “ngu ica a hanmô wase ga.” (Aer. 17:27) Uwegh ku Yehova “ku yina sha u suen mbacivir un shi nan ve agee ga,” aluer mba sha ajiir a a gbe ica je kpaa. (Yes. 59:1) M wuese kpishi er Yehova u a lu Vande wam ne, a lu a mo ken ayange a uma wam cii yô. Ma shighe môm kpa m lu tswen ga.