I marem ken inyom i 1934. Mbamaren av yange ve mough ken tar u Switzerland ve va lu ken tar u Kanada, hen Timmins, hen kpentar u Ontario. Timmins lu geri u i dughun awen a injaa her yô. Ngôm yange hii u ôron magazin u Iyoukura shi zan mbamkombo mba Mbashiada mba Yehova er ken inyom i 1939 la nahan. Yange a za mkombo a mo kua anmgbianev av mbagenev ataratar. Ica gba ga je maa er batisema, hingir kwase u civir Yehova.

Kwagh u ngôm tsua u eren ne doo terem ga. Kpa ngôm yange soo mimi kpishi shi kange ishima ér una za hemen u lun ken mimi. Mough ken inyom i 1941 yem anyom kpuaa ken hemen, shighe u i cir tom u Mbashiada mba Yehova ken tar u Kanada la je kpa, lu civir Yehova her. Yange naan terem icivir shi eren kwagh a na kundu kundu hanma shighe, terem yange una lam a na côu côu je kpaa. Ieren na i dedoo la i wasem kua anmgbianev av, nahan se kpa se tsua u civir Yehova. Kwagh ka a er i doo yô, terem va pande kume, gema eren kwagh a tsombor wase kundu kundu.

Ken atô u inyom i 1950 la, m za mkohol u Theocracy’s Increase Assembly u i er hen geri u New York la. Yange m nenge a anmgbianev mba nomso man mba kasev mba sha ajiir kposo kposo sha tar shi m ungwa akaa a doon a mbabeen Makeranta u Gileadi mba i tôv ve la ôr la, nahan sarem kpishi u seer eren Yehova tom! M seer kangen ishima mer me er tom u pasen kwagh hanma shighe la. M hidi m yemen ken ya yô, fese je maa m wa uwegh shin foom u eren pania u keke. Kpa branci u tar u Kanada hide ngerem washika kaa ér mo m hii eren batisema. Nahan sha iyange i Oktoba 1, 1950 la, m er batisema. Uwer ngu karen môm yô, m hingir pania, maa i hii tindin mô ér m za er tom hen geri u Kapuskasing. Mough hen ya wase yem hen geri ne gba ica kpishi.

 Ken inyom i 1951 la, afishi a branci kaa a Mbashiada mba ve fe zwa French yô ér ve nenge aluer ka u vea fatyô u moughon yemen za lun ken kpentar u Quebec, haregh u i lamen zwa French her la yô. Yange kwagh gba sha mbapasenkwagh hen ijiir la kpishi. Shighe u m lu vesen a vese la je, m lamen zwa French man zwa Buter. Nahan m lumun u zan, maa i tindim hen geri u Rouyn. Yange m fa or môm hen geri ne ga. Lu adereshi tseegh m lu a mi ye, er vande teren nahan. Kpa hanma kwagh za vough vough. Mo vea Marcel se ya ijende kangenaa, shi m er tom ken Quebec anyom anyiin, maa m va hingir ikpur pania.

Shighe u m lu ken Quebec la, i lôhôm Makeranta u Gileadi kelase u sha 26, hen South Lansing, New York. Yange i er se iniongo i been makeranta la sha iyange i Febewari 12, 1956, maa i tindim ken tar ugen, mba yer u hegen ér Ghana, b ken West Africa. Kpa yange gba u me hide me yem ken tar u Kanada me za tsa ker “ukasua kpuaa,” me er ityakeda i yemen ken tar u Ghana cii ve me mase moughon ye.

Tsô m za kegh ityakeda la hen geri u Toronto zan zan iwer itiankarihiar. Hen shighe la, Anmgbian Cripp vea kwase na lumun ér m tsaan hen ya ve, maa m hingir u fan wan ve u kwase, Sheila. Tsô se hii ishiôr. M ngur wan iyol me vôso kwase yô maa i va nam takeda u lumun ér m yem ken tar u Ghana. Mo vea Sheila se er msen sha kwagh shon, maa un kpa kaa ér mo m za er tom u i nem la. Kpa se kaa ser se ngeren washika se lamen her, nahan aluer va gba sha mi yô, se vôso. Yange lu zange u eren kwagh ne ga, kpa se va mase kaven ser lu kwagh u vough je se tsua u eren la.

Yange m nyôr girgidogo man utso mba tôôn ikyav kua girgi i purugh kpaa, cii m mase za nyôron hen geri u Accra, ken Ghana ye. Zende ne cii tôôm uwer jimin. M za nyer yô, i kaa ér mo m lu ortamen u nengen sha haregh. Nahan gba u me zaan hanma ijiir cii ken tar u Ghana kua ken ityar igen i i dondo a Ghana yô, ka tar u Ivory Coast (u hegen i yer ér Côte d’Ivoire) la, man Togoland (i yer hegen ér Togo) la. Yange m hemban zenden mo tswen shin mato u branci. Yange i saan mo iyol kpishi u zenden sôron anmgbianev!

 Yange a lu sha iyange i Sati man Lahadi yô, m za na akaaôron sha mbamkohol mba ningir. Se lu a Ayou a Mkohol ga. Nahan anmgbianev ve tim msongom, ve gber andar a avilegh ve tera sha mi, nahan i tema ker, oo u kera ta or ga. Er firiiji lu ken kicin ape i yôron iwer la ga yô, i zer uzendenya her ikyua, nahan a va kuman u a yôr iwer yô, i wua ve sha er a er kwaghyan a na mbavan mkohol yô.

Yange se nenge a akaa kpishi a hômon se sha mbamkohol mban. Iyange igen la Anmgbian Herb Jennings, c u un kpa lu ormishen yô, lu nan kwaghôron maa bua osogh vegher u shin kicin, va due gagher hen hua u hen atô u tsembe u nan kwaghôron man ape ior ka ve tema la. Herb yange de u lamen, maa zendenya shon hide tile tumburuu. Kpa anmgbianev mba taver iyol unyiin mough nôngo kôr bua shon hide yem a na ape yange i zer un ikyua a kicin la. Kwagh doo anmgbianev kure ave.

Ken kasua u i lu eren mkohol la cii, yange m zende sha agar a kiriki a a lu ikyua a ijiir i mkohol la, m tese ior vidio i i lu a itinekwagh érThe New World Society in Action la. Yange a gba u me tese vidio ne yô, m tim mtom mhar shin a lu ape ikyon ihiar i lu yô, m ta ikyondo i pupuu sha mi maa m tsar fiim la i duen sha mi. Vidio ne yange i doo ior kpishi u nengen! Mbagenev kpishi lu vidio i ve hii nengen ken uma ve je la. Yange vea nenge a eren ior batisema ken vidio ne yô, ve kure ave taver taver. Vidio ne yange i wase mba ve nenge i la u fan er se zough se lu gungur môm sha tar cii yô.

Yange m tse ken Afrika ka kuman er anyom ahar nahan yô, m za mkohol u ityar ityar u i er hen New York City, ken inyom i 1958 la. Yange doom kpishi er m za mkohol la yô. Sheila yange mough ken Quebec, ape lu eren ikpur pania la va mkohol ne. Nahan saan mo iyol kpishi u nengen a na. Cii man shighe ne yô, se lu ngeren washika lamen. Kpa se mba va zough hen kwa ne yô, m kaa a na mer a vôsom, maa lumun. Maa m nger Anmgbian Knorr d washika, m pine mer aluer ka u Sheila una fatyô u zan Makeranta u Gileadi va kohol mo ken Afrika yô. Anmgbian Knorr lumun. Ken masejime yô, Sheila va nyôr ken Ghana. Nahan maa se er ivese hen geri u Accra, sha iyange i Oktoba 3, 1959. Yange se nenge ser mimi je Yehova ver se doo doo er se ver un hiihii ken uma wase yô.

Ken inyom i 1961 la, i kaa ér se za er tom ken tar u Cameroon. Er i kaa ér se ver afishi a branci a he yô, m lu a tom kpishi. Shi lu mo je i kaa ér mo m lu  ortamen u nengen sha tom u ken Cameroon la ye, man er m lu a vande eren tom la ga yô, gba u me hen akaa kpishi. Tsô ken inyom i 1965 la, se va kav ser Sheila ngu iyav. De m kaa mer yange se nenge ser u lun mbamaren la tuna sha a vese kpishi, kpa shighe karen yô, va hoghor se. Yange ka gbe saan se iyol sha tom u he u lu u se va er ne, shi se mba ngur wan iyol i hiden yemen ken tar u Kanada yô, kwagh u vihin tsung er se.

Iyav mbu Sheila mbura yange mbu vihi. Ortwer la kaa a vese ér wan wase u a kpe ken uya la, ka u nomso. Anyom kar hegen hemba 50, kpa mayange kwagh ne hungur se ga. Er kwagh ne vihi se tsung nahan kpa, se za hemen a tom wase u ken tar u ken won u u doo se ishima kpishi la.

Yange i shi tôvon anmgbianev mba ken Cameroon a ican ér mba eren pati ga yum. Kpa yange i hemba tôvon ve a ican sha shighe u haan ishangen i pesiden la cii. Kwagh u hemban vihin u lu nyian se ishima la va er sha iyange i Mei 13, 1970, i cir tom u Mbashiada mba Yehova ken tar la gbindigh gbindigh. Gomoti ngohol afishi a branci a doon ashe la, yange se tsa ker iwer itian tseegh maa kwagh ne er. Kasua lu a hurugh a zua ga je maa i zenda mbamishen cii, kua mo man Sheila kpaa ken tar la. Yange vihi se u moughon undun anmgbianev mba nomso man mba kasev mbara. Sha ci u yange kwagh ve gba se ishima kpishi, shi ishima za se iyol sha kwagh u vea va tagher a mi ken hemen yô.

Yange se yem hen afishi a branci u tar u France, se za tsa her iwer ataratar. M lu ker kpa, m za hemen u eren kwagh u m fatyô la cii u nengen sha mbamgbe mba anmgbianev asev mba ken tar u Cameroon. Ken inyom la, ken uwer u Disemba, i kaa ér se za er tom hen branci u tar u Najeria, u yange hii u nengen sha tom u ken Cameroon la. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken Najeria ngohol se sar sar, shi se er tom ken tar la anyom imôngo.

Ken inyom i 1973 la, gba u se tsua kwagh ugen u taver se u eren yô. Sheila lu yan ican a angev mbu vihin tsung. Shighe u se za mkohol u vesen ken New York la, a gba za vaan kaan a mo ér: “Me kera fatyô u zan hemen a tom ne ga! Tumem iyol, ka m shi gban angev.” Yange er tom vea mo imôngo ken West Africa hemba anyom 14. Yange doom a na kpishi er lu eren Yehova tom sha mimi yô, kpa gba u se tsua u eren akaa agen. Se mba lamen sha kwagh ne shi se mba eren msen sha mi kpoghuloo yô, se tsua ser se hide se yem ken tar u Kanada, ape se za hemba nengen sha angev nav mbura tsembelee yô. Kwagh u yange hemba taver se u tsuan cii yô, lu u den tom wase u mishen kua tom u pasen kwagh hanma shighe la.

Se mba za nyer ken Kanada yô, ijende yam igen i se ya ijende ica gba yô, tôôm tom. Yange eren kpenga u teen mato hen angeri ugen ken imbusutarimese i geri u Toronto. Nahan se kôr ya, se yam ikyav mbi ken iyou mbi tsev, nahan se hii uma u he a u gban injô shio. Yange se soo ser se eren akaa akuma akuma ken uma wase, se lu veren ishima ser alaghga iyange igen se fatyô u hiden eren tom u pasen kwagh hanma shighe la. Kwagh u kpiligh se iyol yô, ica i kera gba ga tsô, ishimaverenkeghen yase la va kure sha mi.

Yange m na iyol yam u wasen tom sha hanma iyange i Sati, ape i lu maan Iyou i Mkohol hen geri u  Norval, ken kpentar u Ontario la. Shighe karen yô, i kaa ér m lu ortamen u nengen sha Iyou i Mkohol. Hen shighe ne, Sheila hii u zuan a guda, nahan se nenge ser una fatyô u eren tom u he ne. Maa ken uwer u Jun 1974 la, se kura ikyav se yem hen Iyou i Mkohol la. Yange saan se iyol kpishi er se hide se lu eren tom u pasen kwagh hanma shighe la yô!

Sha iwasen i Yehova yô, lu taver Sheila iyol seer a seer. Anyom nga karen ahar yô, i pine se aluer ka u se fatyô u za eren tom u sôron atôônanongo yô, maa se lumun. Haregh u ningir wase la lu hen kpentar u Manitoba. Ka i ndôhôr hen ijiir ne sha shighe u wuhee kpishi. Nahan kpa, gema saan se iyol kpishi u lun imôngo vea anmgbianev mba nomso man mba kasev mba hen ijiir ne. Yange se kav er i lu ijiir i se eren Yehova tom la kwagh a gbe sha mi ga, kpa i lu u se zan hemen u civir un hanma ijiir cii la i hembe lun kwagh u vesen ye.

Yange se mba eren tom u sôron atôônanongo la anyom nga karen imôngo yô, ken inyom i 1978 la, i kaa ér se za er tom shin Betel u ken tar u Kanada la. M tsa shimi ica lu a gba ga maa kwagh ugen erem u yange vihim kpishi, kpa m gema m hen kwagh u vesen ker yô. I nam asaimenti ér mo m na kwaghôron u kuman ihwa i môm man miniti 30 ken zwa French hen mkombo u vesen u i er hen Montreal yô. Kwagh er vihi yô, kwaghôron wam la maa anmgbianev iyol u ungwan ga, nahan anmgbian ugen ken Gbaatom u Nengen sha Tomshiren wam kwagh. Man sha kpôô yô, doo u yange ma m kav hen shighe la je, er m vande fan kera nahan, mer m fa kwaghôron er mbagenev ga. Kpa m ngohol kwaghwan la a ishima i môm ga. Yange ishima vihim, nahan iliam yase la kure doo ga, sha ci u m nenge mer a puum a puu tseegh, a wuese kwagh môm u m er ga. Kpa kwagh u m er ne lu shami ga sha ci u yange m hemba veren ishima sha gbenda u i wam kwagh la, kua gbenda u m nenge anmgbian u lu wan mo kwagh la yum.

Ayange nga kar kpuaa yô, anmgbian ugen ken Kômatii u Nengen sha Branci lam a mo sha kwagh ne. Nahan m kaa a na mer, ka mimi kwagh u yange m er shighe u i lu wan mo kwagh la doo ga, kpa a yam anyi. Shi m lam a anmgbian u yange wam kwagh la kpaa. M kaa a na mer a yam anyi, nahan un kpa dem kwaghbo. Kwagh ne yange tesem er i gbe hange hange u me hiden a iyol ijime yô, shi ka kwagh u hungur mo ga. (Anz. 16:18) Yange m er msen hen Yehova sha kwagh ne kwa kimbir kimbir, shi m kange ishima mer mayange me kera vihi ishima shighe u i wem kwagh ga.

M tsa shin Betel u tar u Kanada hemba anyom 40 hegen, shi m zua a ian i icivirigh i lun ken Kômatii u Nengen sha Branci la hii ken inyom i 1985 la je. Ken uwer u Febewari inyom i 2021 la, kwase wam Sheila saa ku. M ngu wan ishima a mnyoon u ku na la, shi mo iyol yam kpa m ngu yan ican a angev. Kpa er m we ityough u civir Yehova yô, ka m lu a akaa a eren kpishi shi saan mo iyol je yô, m ‘kera umbur er ayange a lu karen ga.’ (Orpa. 5:20) Shin er m tagher a mbamzeyol ken uma wam nahan cii kpa, akaa a nan mo msaanyol a m zough a mi la, hemba mbamzeyol mbara ica je. M ver Yehova hiihii ken uma wam, shi tom u pasen kwagh hanma shighe u m er i kom anyom 70 hegen ne na yô, saan mo iyol sha mimi. M sôn mer anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve lu agumaior la kpa ve za hemen u veren Yehova hiihii ken uuma vev, sha ci u m na jighjigh mer aluer ve er nahan yô, ve kpa vea zua a msaanyol u i lu mba ve civir Yehova tseegh ka ve zua a mi la.