1, 2. (a) Mkaanem ma i nger ken Yesaia 60:22 la, kure ken ayange a masejime ne nena? (b) Ka mbamgbe mba nyi i lu u vegher u nongo u Yehova u shin tar la, una nenge sha mi hegene?

BIBILO kaa ér: “U kiriki una hingir kweior, man u hemban ndahar una hingir ikyurior i ageegh.” (Yes. 60:22) Kwaghôron u profeti ne ngu kuren ken ayange a masejime ne. Ikyav i tesen yô, ken inyom i tom i 2015 la, mbapasenkwagh iorov 8,220,105 tar sha won cii, er tom u pasen kwagh u Tartor la sha gbashima! Doo u vegher u masetyô u kwaghôron u profeti la, una bende a Mbakristu cii, sha ci u Ter wase u sha la kaa ér: “Mo TER, Me er kwagh ne fefa zum u shighe á kuma yô.” Er upasenja mba ve nyer mato u a lu haan ayem seer a seer la nahan, se kpa se nenge ser tom u geman ior hingir mbahenen la, ngu seer a seer. Ka nyi se asange asange se lu eren sha kwagh u tom u u lu seer a seer nee? Se mba nôngon sha a fatyô wase cii ser se pase kwagh u Tartor la sha gbashima kpa? Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi mba eren pania u keke la, shin ishuen pania. Doo se tsung er anmgbianev kpishi ve lumun u za eren tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la, gayô ve lu eren ityom igen ken nongo wase la ga he?

² Nahan kpa, kwagh gema gba sha mbatomov kpishi. Hanma inyom yô, ka i ver atôônanongo i kuma er 2,000 nahan. Nahan aluer ka u mbatamen 5 vea lu ken hanma tiônnongo u he u i ver la  yô, a gba u udiakon 10,000 vea nôngo a kuma u a ver ve mbakuran ken hanma inyom. Kwagh ne tese ér, gba hange hange u anmgbianev udubu imôngo vea nôngo a kuma u a ver ve udiakon yô. Heela tseegh ga, sea lu anmgbianev mba nomso shin mba kasev kpa, se cii gba u se “eren nen tom u Ter ngegh je.”—1 Kor. 15:58.

3, 4. U nenge kwagh u vesen ken jijingi la nena?

³ Ôr 1 Timoteu 3:1. Inja i ishember i ken zwa Grika i i gem ér “keren” la yô, ka u nalegh wer u kôr kwagh u alaghga ityaven you i ar sha mi ga yô. Apostoli Paulu yange er tom a ishember ne u pasen ér gba u or a nôngo kwagh ve nana fatyô u vesen ken jijingi ye. Tôô ase wer anmgbian ugen ngu henen er kwagh na una va lu ken tiônnongo na yô. Alaghga hegen ngu diakon ga, kpa a gema kav ér gba u una nôngo a seer lun a aeren a Orkristu la. Maa a nôngo a hingir diakon. Shi a ver ishima ér shighe a karen yô, una vese ken jijingi a kuma u una hingir orkuran. Sha igbenda ne cii, a er tom kpoghuloo sha er una kuma u a seer nan un tom ken tiônnongo yô.

⁴ Kape anmgbianev mba nomso man mba kasev mba i sar ve u eren pania shin zan Betel gayô maan Ayou a Tartor la kpa, i gbe u vea nôngo kwagh sha er vea kure isharen ve ne je la. De se time se nenge er Mkaanem ma Aôndo ma taver se cii ishima ér se vese ken mcivir u mimi yô.

5. Agumaior aa fatyô u eren tom a agee a ve u wasen tom u Tartor nena?

⁵ Agumaior nga a agee iyol kpishi a eren tom kpoghuloo ken mcivir u Yehova. (Ôr Anzaakaa 20:29.) Agumaior agen shin Betel nga eren tom u gberen shi wan ityakerada man Ubibilo agbende. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve lu agumaior la kpishi, mba eren tom u maan shi nengen sha Ayou a Tartor. Shighe u aahe a er yô, agumaior ka a kohol Mbashiada mbagenev mba ve fe tom tsema tsema la, ve wase mba aahe ne a tser ve la. Shi agumaior agen kpishi a a eren tom pania la, nga pasen ior mba hen ityônya loho u dedoo kua mba ken ityar igen kpaa.

6-8. (a) Gumor ugen yange gema mnenge na sha kwagh u tom u Aôndo nena, man lu nyi i due kere? (b) Se er nan ve se fatyô u ‘benden nengen, er TER a lu u doon je?

⁶ We kpa, u fa er i lu hange hange u civir Aôndo a ishima môm je ka u henen a hen ga. Kpa aluer ishima ngi u ker er kwagen i lu anmgbian u i yer un ér Aaron la di ye? Er yange i mar un hen tsombor u Mbakristu nahan kpa, a pase sha mimi nahan ér: “Yange m vôr a kwagh u zan mbamkombo shi duen kwaghpasen la.” Yange soo u eren Aôndo tom saan saan, kpa gema taver un er hii ve un lu zuan a msaanyol ga yô. Nahan Aaron er nyi?

⁷ Aaron yange hii u eren akaa a ken jijingi nduuluu, er Bibilo i ôron, man u wan iyol sha mbamkombo shi nan mbamlumun shighe u a ze ve la nahan. Kwagh u hemban cii je yô, gema eren msen hanma shighe. Er Yehova seer doon un ishima yô, maa hii u vesen ken jijingi sha gbenda u doon tsung. Hii shighe la je, ka i doo Aaron u eren pania shi eren tom vea mbagenev u nan mba aahe a tser ve la iwasen shi za pasen kwagh ken tar ugen. Hegen Aaron ngu eren tom shin Betel shi ngu ortamen kpaa. A nenge kwagh u a tsough u eren ne nena? A kaa ér: “M ‘bende m nenge er Yehova a lu u doon yô.’ Er a verem doo doo yô, m nenge mer doo u mer er kwagh sha ci na, maa kwagh ne mgbegham u seer eren un tom, nahan a seer nan mo averen kpishi.”

⁸ Orpasalmi yange wa icam kaa ér: “Mba ve keren TER yô, ma kwagh u dedoo una ban ve ga.” (Ôr Pasalmi 34:8-10.) Sha  mimi yô, Yehova ve mbacivir un sha gbashima mbara ahenga ga. Aluer se mba eren kwagh u se fetyô la cii ken mcivir na yô, se asange a asange se fatyô u ‘benden nengen, er TER a lu u doon je’ yô. Shi ka sea civir Aôndo a ishima yase cii yô, se zua a msaanyol u kwaghmôm kpa a kom sha mi ga yô.

9, 10. Gba hange hange u se lu a ieren i ‘keghen’ kwagh la sha ci u nyi?

⁹ Alaghga a sar se u seer eren Yehova tom. Kpa adooga se kegh ser i na se ma iantom igen ken tiônnongo shighe lihe hegen, shin se soo ser mlu wase a gema sha gbenda u dedoo. Adooga a gba u se wa ishima. (Mika 7:7) Alaghga Yehova una de ér se lu ken mlu wase ne gbem, kpa se fatyô u lun a vangertiôr ser una sue se hanma shighe. Se fatyô u henen kwagh ken ikyav i Aberaham la. Yehova yange tôndo zwa a ne ér una na un wan, kpa gba u una kegh anyom kpishi cii ve una va mar Isaka ye. Hen shighe la cii, Aberaham wa ishima, shi jighjigh u na Aôndo la kpa tenger ga.—Gen. 15:3, 4; 21:5; Heb. 6:12-15.

¹⁰ Ka i lu se ican kpishi u keghen kwagh. (Anz. 13:12) Aluer se zer henen sha akaa aa ne se se ve ahenge la yô, alaghga se vôr kpishi. Kpa aluer se gema se er tom a shighe la, sha u seer lun a aeren a a wase se se kuma u eren ityom ken tiônnongo yô, se lu eren kwagh sha kwaghfan. Nenge ase igbenda itiar i se fatyô u eren kwagh ne yô.

11. Ka aeren a Orkristu a nyi nahan i doo u se nôngo se lu a mini, man nga hange hange sha ci u nyi?

¹¹ Lu a aeren a Orkristu. Aluer se mba ôron Mkaanem ma Aôndo shi gbidyen kwar sha mi yô, se fatyô u lun a kwaghfan man mkav man mfe shi se ôron ijir sha mimi shi se lu tsev tsev shi se eren kwagh sha inja. Gba hange hange u mba ve hemen se ken mcivir u mimi la vea lu a aeren ne. (Anz. 1: 1-4; Titu 1:7-9) Shi aluer se mba ôron ityakerada yase i pasen Bibilo la yô, se fatyô u fan mnenge u Aôndo sha akaa kpishi. Hanma iyange yô, ka i gba u se tsua kwagh u se er sha gbaa u iemberyolough man iyolwuhan man hwe u eren shi lun vea mbagenev ken bem shi vihin inyaregh sha inja la nahan. Aluer se mba dondon kwagh u se hen ken Bibilo la yô, se fatyô u tsuan akaa a se er ve a doo Yehova yô.

12. Mba ken tiônnongo vea fatyô u tesen ér mba ior mba jighjigh nena?

¹² Tese wer u ngu jighjigh. Sea lu anmgbianev mba nomso shin mba kasev kpa, gba u hanma tom u i ne se ken tiônnongo cii, se er u sha gbashima. Er Nehemia lu gomna yô, yange lu a aan a tom kpishi a gba una na ior mba Aôndo yô. Lu unô na ve ityom shono? Yange na mba ve cian Aôndo shi ve lu jighjigh shi ve eren kwagh sha mimi la. (Neh. 7:2; 13:12, 13) Nyian ne kpa, kwagh u se “veren ishima sha mi hen mbakarenkwar yô, ka u ve̱ lu ior mba jighjigh.” (1 Kor. 4:2) Ityom i dedoo ngi lu myer ga.—Ôr 1 Timoteu 5:25.

13. Aluer mbagenev er kwagh a we sha inja ga kpa, u fatyô u dondon ikyav i Yosev la nena?

¹³ Suur sha Yehova. Aluer mbagenev er kwagh a we sha inja ga yô, u er nena? Alaghga u fatyô u pasen ve er i lu u ken ishima la fese je. Nahan kpa, ashighe agen yô, er u lu nôngon kpoghuloo wer u pase ve ishima you la, u na ikyaa la ia hemba vihin cii. Yange anmgbianev mba Yosev nzughul a na kpa, wa kwagh ishima a ve ga. Shighe kar yô, i wa Yosev aie iyol, maa i wuhe un ken purusu. Nahan kpa, de ér Yehova a hemen un ken ashighe a ican ne cii. Lu nyi i due kere? Bibilo kaa ér: “Mkaanem ma TER kar [shin tsaase] un.” (Ps. 105:19) Ikyaren la ngi kar kera yô, Yosev kuma u a na un zegetom ugen. (Gen. 41:37-44; 45:4-8) Shighe u u tagher a mbamzeyol mba vesen yô, sôn Aôndo a na u kwaghfan, shi er kwagh shi lam a ishima i legh legh, shi ker tahav hen Aôndo. Nahan Yehova una wase u.—Ôr 1 Peteru 5:10.

14, 15. (a) Gba u se “ver ishima” sha gbenda u se pasen kwagh la sha ci u nyi? (b) U fatyô u nyôôso igbenda i u pasen kwagh la sha er ia zua sha mlu u ior mba hen haregh wou la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la, man ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ U Kegh Iyol u Pasen Kwagh sha gbenda Ugen Kpa?”la)

¹⁴ Paulu yange taver Timoteu ishima ér: “Ver ishima u ôron ior Bibilo man u wan kwagh man shi u tesen. Ver ishima sha iyol you man ityesen you kpaa.” (1 Tim. 4:13, 16) Hen shighe ne, Timoteu lu orpasenkwagh u Tartor u fa tom ne tsema tsema yô. Nahan kpa, yange gba u una “ver ishima” sha ityesen na zulee ve, ia lu ior a inja kpishi ye. Lu u una haa iyol inya, una tôô ér aluer un gema gbenda na u tesen ior la ga kpa, vea za hemen u keghen ato a na ga. Cii man Timoteu a za hemen u ôron kwagh u una kôr ve ken ishima yô, yange gba u una geman igbenda i tesen ve la, sha er ia zua sha mbamlu vev yô. Er se lu mbapasenkwagh u Tartor yô, gba u se dondo ikyav na la.

¹⁵ Ashighe kpishi ka sea due kwaghpasen sha uya uya yô, se kohol ior mbagenev her ga. Sha ajiir agen yô, se mba fetyô u nyôron sha uya mba vesen shin mba ve lu a gyeeti la ga. Aluer kape i lu hen haregh wou la yô, er nan ve u hen sha igbenda kposo kposo i u kar sha mi ve u pase ior loho u dedoo la ga?

16. Se fatyô u eren tom u pasen kwagh ken igbar la sha inja nena?

¹⁶ Kwaghpasen u ken igbar la, ka gbenda u injaa u samber a loho u dedoo la. Mbashiada kpishi fa u pasen kwagh ken igbar tsema tsema, shi kwagh u injaa ngu duen ker kpaa. Ka ve ver shighe u vea za pase ior kwagh sha ajiir a nyôron igirgirdogo man bôôsu shi ve za sha ityembekasua man ajiir a ior memen her, kua ajiir a ken igbar agen kpaa. Orshiada nana fatyô u hiin iliam or sha kwaghfan sha u teren kwagh u i sember ôron ken  abaver shin wuese mbayev mba nan gayô pinen nan mpin sha kwagh u tom u nan. Er iliam i lu zan hemen la, orpasenkwagh la nana va a kwagh u Ruamabera a er yô, maa nana na or shon ian i wan zwa sha mi. Ashighe kpishi kwagh u or la nan er la una na yô, vea seer lamen sha kwagh u Bibilo i er yô.

17, 18. (a) U er nan ve u hemba lun a vangertiôr sha tom u pasen kwagh ken igbar laa? (b) U nenge wer ieren i Davidi i wuese Yehova la ka ieren i injaa i ia wase u ken tom u pasen kwagh la sha ci u nyi?

¹⁷ Aluer kwaghpasen u ken igbar la ngu u ican kpa, de gbe uwegh ga. Anmgbian Eddie eren pania hen gar u New York. Yange i lu un ican u pasen ior kwagh ken igbar. Nahan kpa shighe kar yô, gema eren kwagh ne vangertiôr. Lu nyi i wase uno? A kaa ér: “Mo man kwase wam yange sea eren mcivir u hen tsombor yô, se tôv se fa mbamlumun mba se na ior mba ve vende u keghen ato a vese la, shi se fa kwagh u se ôr shighe u ior ve pase se mbamnenge vev yô. Shi yange se pine Mbashiada mbagenev ser ve due se a mbamhen sha kwagh ne.” Hegen ka i doo Eddie kpishi u pasen ior kwagh ken igbar.

¹⁸ Aluer u seer fan u pasen loho u dedoo shi u ngu eren nahan vangertiôr yô, ior cii vea nenge er u lu vesen ken jijingi yô. (Ôr 1 Timoteu 4:15.) Heela tseegh ga, kwagh ne una na u wuese Ter wase u sha la, er Davidi nahan. Davidi kaa ér: “Wuese TER sha hanma shighe cii; iwuese Na ia lum ken zwa gbem. Ka ken TER uma wam a te ihyagh ye; mbaasemaleghlegh ve̱ ungwa man i̱ saan ve iyol.” (Ps. 34:1, 2) Shi alaghga tom wou u pasen kwagh la ua na yô, mbaasemaleghlegh mbagenev vea va kohol we ken mcivir u mimi.

19. Aluer mbamlu mba or u nan civir Yehova sha mimi la, yange nan u eren un tom er nan soo la kpa, gba u a saan nan iyol sha ci u nyi?

¹⁹ Shi Davidi yange wa icam, kaa ér: “Ityom You cii ia wuese We, TERE; mba i doo U a ve la, vea wuese We; vea ôr kwagh u iengem i tartor Wou, vea ter agee a Ou kpaa; sha er á pase ônov mba iorov aeren a Na a ageegh, kua iengem i icivir i tartor Na la kpaa.” (Ps. 145:10-12) Mkaanem nam man pase isharen i Mbashiada mba Yehova, mba ve civir un sha mimi la cii je ka u henen a hen ga. Kpa aluer angev shin iyolbeen na yô, u kera fetyô u pasen kwagh er u soo la ga di ye? Umbur hanma shighe cii wer, er u lu pasen mba ve sôron we tswer la kua mbagenev loho u dedoo je, u ngu wuese Aôndo. Aluer i wuhe u ken purusu sha ci u jighjigh wou nan yô, a shi nan kpa u ngu pasen mbagenev kwagh shighe u ian i dugh yô, nahan kwagh ne ka a na i saan Yehova iyol. (Anz. 27:11) Aluer u due hen tsombor u mbagenev her ve civir Yehova ga kpa, kape we kpa kwagh wou a lu je la. (1 Pet. 3:1-4) Aluer u ngu tagher a mbamtaver je kpa, u fatyô u wuese Yehova shi vesen ken jijingi.

20, 21. Aluer i na u ityom ken nongo u Yehova kpishi yô, u fatyô u wasen mbagenev nena?

²⁰ Aluer u za hemen u vesen ken jijingi yô, Yehova una ver u je ka u henen a hen ga. Aluer u sôr shighe wou shin u nyôôso akaa ken uma wou yô, u fatyô u hemban pasen mbagenev mimi u Aôndo u doon tsung la shi nan ve ishimaverenkeghen. Heela tseegh ga, aluer u vese ken jijingi shi u ngu tesen ieren i tangen iyol ga la yô, kwagh ne una wase mba u civir Aôndo a ve imôngo la kpen kpen. Shi aluer u ngu eren tom sha gbashima ken tiônnongo yô, anmgbianev ou mba nomso man mba kasev vea soo u kpishi.

²¹ Aluer se civir Yehova anyom imôngo hegen shin se civir un iwer kpuaa tseegh kpa, se cii se fatyô u zan hemen u civir un sha mimi. Kpa Mbakristu mba ve vie la, vea fatyô u wasen mbahev mbara vea vese ken jijingi nena? Se time sha itinekwagh ne ken ngeren u dondon la.