AGUMAIOR kpishi shin Betel ka a yilan mo ér, “DADI,” gayô “BABA” shin “ÔNKU.” Man er m lu anyom 89 yô, ka i doom. Ka m nenge kwagh ne mer ka môm ken averen a Yehova a nem ken tom na yô. M er tom u pasen kwagh hanma shighe la kuma anyom 72 hegen. Akaa a a erem ken tom u Aôndo la na yô, ka m kaa a agumaior vangertiôr mer ‘a na ne injar sha tom wen aluer ave kpe ne ga yô.’—2 Kron. 15:7.

Mbamaren av yange ve mough ken tar u Ukraine ve yem twev ken tar u Kanada. Yange ve tema ken kpentar u Manitoba, hen geri u Rossburn. Ngôm yange mar ônov mba nomso 8, mba kasev 8, man mar ahina ga. Mo m lu wan u sha 14. Terem yange soo kwagh u Bibilo kpishi, nahan hanma iyange i Lahadi pepe yô, a ôr se Bibilo. Kpa yange a nenge kwaghaôndo ér ka kpenga u eren; a kaa sha asenge ér, “Shin ka an di yange nan kimbin Yesu inyaregh sha tom na u pasen kwagh shi tesen ior la-o?”

Ken masejime yô, anmgbianev av anigheni va ngohol mimi; mba kasev unyiin, mba nomso unyiin. Anmgbian wam u kwase Rose yange er pania zan zan kar kpen. Ken ayange a a mase lun uma la, a taver hanmaor ishima ér nana ver ishima sha Mkaanem ma Aôndo, a kaa ér, “M soo u va nengen a we ken tar u he.” Sha hiihii la, anmgbian wam u vesen, Ted, lu or u pasen kwagh u igyamusu. Hanma iyange i Lahadi pepe yô, a pase kwagh sha ityôgh ki redio ki gen, a masen ngoron, kaan a ior ér mbaasorabo vea va hia ken igyamusu gbem sha won. Kpa shighe kar yô, va hingir or u civir Yehova sha gbashima man sha mimi kpaa.

Iyange igen, ken uwer u Jun inyom i 1944 la, m za hide makeranta maa m nenge a antakerada ugen sha tebul, lu a itinekwagh ér, The Coming World Regeneration (Kov Ugen u U Ve Shin Tar Yô). * Yange m ôr peeji u hiihii, maa m gba sha u sha uhar, maa m kera fatyô u veren inya ga. M ôron antakerada la m been yô, m kange ishima mer mo kpa me er Yehova tom er Yesu kpa er nahan.

Yange er nan ve antakerada la va lu sha tebul wase? Anmgbian wam u vesen Steve kaa ér ior mbagen uhar mba “teen” ityakerada va hen ya wase ve un yam ye. A kaa ér: “M yam u ngula sha ci u ka inyaregh cent utaan tseegh.” Ior mbara hide va  iyange i Lahadi u dondo la. Ve kaa a vese ér ve mba Mbashiada mba Yehova, shi ka ve na ior mlumun sha mbampin vev ken Bibilo. Kwagh la doo se kpishi sha ci u mbamaren asev tese se u nan Mkaanem ma Aôndo icivir. Ior mbara shi kaa a vese ér ica a gba ga je, Mbashiada vea lu eren mkohol hen geri u Winnipeg, ape anmgbian wam u kwase Elsie lu la. Maa m kaa mer me za mkohol shon.

Yange m naha ikyekye yam ukilomita 320, m yem ken geri u Winnipeg; kpa m za kar hen geri u Kelwood ape Mbashiada mba uhar mba ve va hen ya wase la, lu la. M za mkombo hen geri u Kelwood shon, shi lu her m fa kwagh u a lu tiônnongo kpaa ye. Shi m mase kaven mer gba u hanma nomsoor man kwase man wanye yô, nana pasen kwagh sha uya uya er Yesu nahan.

M ze ken Winnipeg yô, m za zua a anmgbian wam u vesen Jack, un di mough ken geri u Ontario va mkohol ne. Anmgbian ugen yôô hen mkohol ne sha iyange i hiihii la ér a lu eren ior batisema. Maa mo vea Jack kpa se kaa ser se er batisema hen mkohol ne. Yange se kange ishima ser, se eren batisema je, a gba shami yô, se hii pania u eren. Mkohol la been je maa, Jack hii pania u eren. Yange m lu anyom 16 nahan gba u me hide me yem ken makeranta. Ka ker ken inyom i dondon la je, mo kpa m hingir pania u keke.

Yange m hii pania u eren vea Stan Nicolson ken geri u Souris, ken kpentar u Manitoba. Ica gba ga je maa m nenge er tom u pania u ban a mbamtaver ker ga yô. Inyaregh yasegh lu been, kpa se hide ijime ga. Iyange igen la, se za pase kwagh pepe zan zan aikighe, se mba ngur hiden yô, ijen kôr se tsung, man kobo tsa ikpa ga. Maa kwagh gema er u kpilighyol yô, se nenge a zege iba kwaghyan hen hunda wase! Zan zan nyian kpa se fa or u yange nan va ver se kwaghyan la ga. Aikighe la, se ya tar er se mba ator nahan. Nenge ase er yange se de ser ave a kpe se ga ve se zua a injar la sha wono! Jighilii je yô, i lu je m ngu a kehe er yange m kehe ken mbee u uwer la nahan ga.

Iwer ngi kar kpuaa yô, i tindi se hen geri u Gilbert Plains u a gbe ica a Souris i kom ukilomita 240 nahan la. Sha ayange la, hanma tiônnongo a lu a caate ape tilen nan kwaghôron la, i tesen tom kwaghpasen u tiônnongo sha hanma uwer. Uwer ugen ripoti la tese ér tiônnongo er tom kpoghuloo ga cii; maa m na kwaghôron m kaa a anmgbianev mer gba u vea nôngo a hemba nahan. Mkombo la been yô, anmgbian u kwase ugen u beenyol u lu pania shi nom na lu orshiada ga yô, va kaa a mo a mliam ashe ér, “Yange m nôngo, kpa m fatyô u eren kwagh hemban kwagh u m er la ga.” Kwagh la yange kôrom ken ishima, maa m gba vaan nan un anyi a yan.

Kape ashighe agen anmgbianev mba lun a agee iyol mba ve lu agumaior ka ve tsume fese je la; man ka a lu nahan yô, kunya u kôr ve a iyol ve er mo kpa lum nahan. Kpa kwagh la gema tesem ér doo u den wer ave a kpe u ga; hemba doon u u hen kwagh ken kwagh u u er shami ga la, shi u nôngo kwagh shon a de hungur we ga. Za hemen u eren tom sha mimi, nahan u zua a injar.

Yange lum kwagh u civirigh kpishi u zan kelase u sha 14 u Makeranta u Gileadi shighe u m lu anyom 21 la! Se bee makeranta ne ken uwer u Febewari, inyom i 1950. Se lu iorov 103 ken kelase la. Yange i tindi iorov mba kuman 25 nahan ape i lamen zwa French yô, ken kpentar u Quebec, tar u Kanada. Shighe la, i lu tôvon Mbashiada a ican hen ijiir la kpoghuloo. I kaa ér m za er tom hen geri u Val-d’Or, ape i timen zenaria la. Iyange igen la, se za kwaghpasen hen angar u Val-Senneville; nahan fada ugen la mough ayôôso a vese ér se yem ga yô una vihi se iyol. Kwagh ne maa yem zan zan za kure ken koti. I ya fada la zwajirigh. *

Lu ikyaa i fada ne la kua ambaakaa la agen va kohol hingir “Ayôôso a ken Quebec” ye. Yange Adua u Mbakatoliko lu a tahav hen kpentar u Quebec kpishi. Man kwagh ne lu nahan hemba anyom 300. Yange mbahemenev mbaaduav kua mbapatii mba ve ya ikyar a ve la tôv Mbashiada mba Yehova a ican tsung. Yange yina se shighe la ga, shi se vese iyenge ga; kpa mayange se de ser ave a kpe se ga. Ior i  Quebec mba ve lu mbaasemaamimi yô, ngohol mimi. Yange m hen Bibilo a iorov imôngo mba ve va ngohol mimi ne yô, man lum kwagh u icivirigh kpishi. Yange m henen Bibilo a tsombor ugen; ve lu iorov pue hen tsombor shon. Tsombor la cii va hii u civir Yehova. Ishimataver ve la yange i na ior mbagen kpishi due ken Adua u Fada kera. Yange se za hemen u pasen kwagh, shi ken masejime yô, se va hemba ityav mbira!

Ken inyom i 1956 la, i tindim ér m za er tom ken tar u Haiti. Yange i taver mbamishen mbahev kpishi u henen zwa French, kpa ior keghen ato a ve. Ormishen ugen u i yilan iti na ér Stanley Boggus yô kaa ér: “Ior mban yange ve nôngo sha afatyô ve cii ér vea wase se, se fa u lamen zwa ve, man i doo se kpen kpen.” Sha hiihii la mo di lum guda, sha ci u m vande henen zwa French ken Quebec. Nahan kpa ica gba ga je, se mase kaven ser anmgbianev mbara kpishi fa u lamen zwa Haitian Creole tseegh. Se nenge yô, aluer se mbamishen se soo ser se wase ior mban yô, a gba u se hen zwa ve la. Nahan se hen zwa la, shi iniôngon yase la kpa i saa gbilin ga cii.

Heela tseegh ga, yange Mbahemenev mba Shin Itine na ian ér i gema Iyoukura kua ityakerada igen ken zwa Haitian Creole sha er a seer wasen anmgbianev yô. Kwagh ne na yô, iyenge i mbavan mkombo seer ken tar la cii. Ken inyom i 1950 la, mbapasenkwagh lu ken tar u Haiti 99 tseegh; kpa ken inyom i 1960 la, iyenge i mbapasenkwagh la seer hemba 800! Hen shighe la maa i kaa ér m za er tom shin Betel. Ken inyom i 1961 la, m lu môm ken mba ve hemen Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon yô, man lu kwagh u saan mo iyol tsung. Yange se tsaase mbatamen 40, ve mbagenev lu ikpur pania. Yange se mba ze mkohol u vesen ken uwer u Janawari inyom i 1962 la yô, se taver anmgbianev mba ve kom yô, asema ser ve seer eren tom u pasen kwagh; nahan ve mbagen hingir ikpur pania. Kwagh ne yange va sha shighe vough sha ci u ahendan lu van.

Sha iyange i Janawari 23, inyom i 1962 la, mkohol la been kera maa, i va kôr ormishen ugen Andrew D’Amico vea mo shin afishi a branci, shi i kura Awake! u Janawari 8, 1962 (u ken zwa French) cica cii i yem a mi. Yange i ter kwagh u upipambaabaver mba ken zwa French ôr sha kwagh u akombo a ior civir ken Haiti yô, ken Awake! nahan ior kpishi kwagh ne doo ve ga. Ve nenge ér ka shin afishi a  branci se gber ngeren la ye. Ukasua mba kar kpuaa yô, i zenda mbamishen mbara ken tar la kera. * Kpa anmgbianev mba i tsaase ve mbara za hemen a tom. Nyian ne saan mo iyol a ishimataver ve kua mvese u ve seer vesen ken jijingi la. Hegen mba a Bibilo i New World Translation of the Holy Scriptures la ken zwa Haitian Creole. Ngise yô, lu kwagh u ma se tsa ma se hen ser una er ga yô.

Yange m moughon ken tar u Haiti kera yô, i kaa ér m za er tom mishen ken tar u Central African Republic. Shighe kar yô, shi i kaa ér m er tom u sôron atôônango shi shighe karen yô, m hingir ortamen u nengen sha branci.

Sha ayange la, Ayou a Tartor kpishi yange a doo ashe yum ga. Yange m hen tom u za gberen toho shi sanen ayou. Yange mea nôngon a tom wam u he ne yô, i doo mbakarengbenda u kenger kpen kpen. Shi kwagh ne yange mgbegha anmgbianev kpishi nyôr tom u eren Ayou a Tartor la, shi ve ver ishima sha Ayou a Tartor la tsembelee. Mbahemenev mba ukwaghaôndo yange ve naha se tar ér ve san ucôôci vev sha zinki kpa se yô ka sha ucimbi. Nahan kpa se gba uwer ga, se za hemen u eren Ayou a Tartor a ase sha toho her. Kpa ijeverahumbe va te sha geri u Bangui, u a lu gartamen u tar shon la yô, or kera naha se tar ga. Yange ahumbe tôô haav vev mbu zinki mbura za ta sha godobi u vesen la jighjigh. Ayou a Tartor ase a i san sha mcimbi la yô, lu her. Shi se maa iyagh ki branci ki hegh kua iyagh ki mbamishen ken atô u iwer itian tseegh sha er se hemba nengen sha tom u Tartor tsembelee yô. *

Ken inyom i 1976 la, i cir tom u Tartor ken tar u Central African Republic, nahan i kaa ér m za er tom ken geri u N’Djamena, u a lu gartamen u tar u Chad u u ya ndor a tar u Central African Republic la. Kwagh gema erem u doon kpishi, m za zua a Happy. Happy lu ikpur pania u tseen ishima kpen kpen; lu marnya u tar u Cameroon. Yange se er ivaa sha iyange i Aipor 1, inyom i 1978. Ken uwer shon môm, maa shi ityav hii, nahan se yevese se yem vegher u ken imbusutariyan i tar la, er ior kpishi er nahan. Ityav mbira mbi been yô, se hide. Se mba va nyer yô, ya wase hingir ijiirtamen i nongo ugen u eren tswam. Yange se kohol gbenger takerada ga, kua ikyondo i ivesegh i Happy kua uiyua mba ior na se sha ivese yô. Kpa se de ser ave a kpe se ga. Kwase wam lum her, shi un kpa nom na lu un her, nahan se ver ishima yase sha tom her.

Shighe kar er anyom ahar nahan yô, i hide i bugh tom wase ken tar u Central African Republic. Nahan se hide se yem ker, se za er tom u zenden sôron atôônanongo. Ya wase yô, lu mato u lun a gambe u huren kua drôm u kuman ulita 200 nahan, kua firiiji man atse a jiidi kwagh a haan gaase ker. Zende yange u er se ican kpishi. Kwa gen la dasenda kôr se sha gbenda kuma kwa 117 shighe u se lu zan zende yô.

Ashighe agen yange i tsee iyol tsung. Yange a za mbamkohol ashighe agen yô, i taver u zuan a mngerem ma eren batisema. Nahan anmgbianev ve time ahungwa shin jande; kure kure tsô se zua a mngerem ma kuma u eren batisema, ashighe kpishi i er batisema ne shin drôm.

Ken inyom i 1980 la, i mough avese heela ér se za er tom ken tar u Najeria. Se za er tom ker anyom ahar man tiôn, se lu wasen tom u wan agoyol a maan iyagh ki branci ki hegh. Yange anmgbianev yam iyou igen i koson ikyav i i lu ukpo uhar yô. Nahan gba u a sough iyou la a va a ikyav mbira a va hide a er i hen inya yase. Iyange igen la m unde m lu soghon i. Ka va kom er iyange sha tembe nahan maa m gba hungwan ape m unde la. Kpa er i sough akaa agen kera yô, m va osough maa m gba. Lu inja er m vihi iyol kehelee nahan, kpa ka yemen a mo ken iyouci mba za karen akaa shi mba tee foto yô, ortwer la kaa a Happy ér: “Ishima i de ze u iyol ga. A ndivir a ndivir di tsô, kasua una kar môm shin a hemba di nahan kpuaa tsô ia bee.”

 Ken inyom i 1986 la, se yem ken tar u Côte d’Ivoire, ker kpa se za er tom u sôron atôônanongo. Yange se er tom la se nyôr ken tar u Burkina Faso u u lu ikyua a Côte d’Ivoire la. Cuku tsô kpa se fa ser tar u Burkina ua va hingir ya wase ken hemen shighe naghelaa ga.

Yange m mough ken tar u Kanada ken inyom i 1956, kpa ken inyom i 2003 la, shi i kaa ér m za er tom shin Betel u ken Kanada. Shighe ne m undu tar u Kanada kuma anyom 47. Shin takerada yô, se lu marnya u tar u Kanada, kpa se nenge ser ka Afrika a lu ijiir yase ye.

Ka ker ken inyom i 2007 shighe u m lu anyom 79 la yô, shi m hide ken Afrika! Yange i tindi se ken tar u Burkina Faso, ape m va lu môm ken Kômatii u Nengen sha Tom ken tar shon la. Shighe kar yô, i va gema afishi la hingir afishi a geman kwagh. Ka branci u ken tar u Benin a nengen sha a ye. Maa ken uwer u Agusutu inyom i 2013 la, i yem a vese shin Betel u ken tar u Benin.

Er i kera taver mo iyol ga nahan kpa, tom u kwaghpasen doom ishima her. Ken anyom atar a a sember karen ne, sha iwasen i mbatamen kua kwase wam yô, iorov uhar mba m henen Bibilo a ve yô, er batisema, man kwagh la yange nam iember tsung. Ve yô, ka Gédéon man Frégis. Hegen mba civir Yehova sha gbashima.

Nahan kpa semberee ne, i kaa a mo kua kwase wam ér se za er tom shin branci u tar u South Africa. Tsombor u Betel ne ka u nenge sha kwagh u mluyol wam kpen kpen. South Africa ka tar u sha utaankaruhar u m er tom ker ken Afrika yô. Ken uwer u Oktoba, inyom i 2017 la, se zua a iveren i vesen kpishi. Yange se za iniongo i tseghan afishi ase a shin itine a ken Warwick, ken kpentar u New York la. Ka kwagh u una hungur se mayange ga yô!

Takerada u 1994 Yearbook la kaa sha peeji 255 la nahan ér: “Mba ve we ishima ken tom ne anyom a kar kpishi ne cii, se mba taver ve ishima ser: ‘Taver nen ayol, ave a̱ de kpeen ne ga, gadia á na ne injar sha tom wen.’—2 Kron. 15:7.” Mo vea Happy cii se kange ishima ser se dondo kwaghwan ne, shi se mba taver mbagenev kpaa asema ser ve er nahan.