1-2. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

KA WEA keghen ikyav mbi i tindi u a mi, man mbia timbir u va nyôron a we nahan, i lu u nena? Ishima ka i za u iyolo? Anzaakaa 13:12 ôr er se cii ka i lu se yô, ér: “Ishimaverenkeghen i i zough a mi ga yô, ka i na ishima i uren.” Kpa aluer u va mase kaven atôakyaa a a ne ve ikyav mbi shon mbi lu a nyôr ga di ye? Shighe la u fatyô u wan ishima shi keghen je kpaa.

² Ken ngeren ne, se lu timen sha akaawan a Bibilo agen a aa wase se u ‘keghen’ shi zan hemen u keghen kpaa yô. (Mika 7:7) Se been yô, se time sha ashighe ahar a a gba u se wa ishima se kegh Yehova yô. Maa se mase timen sha averen a Yehova a tôndo zwa u nan mba ve lumun u keghen un yô.

3. Kwaghwan u a lu ken Anzaakaa 21:5 la tese se nyi?

³ I ôr kwagh ken Anzaakaa 21:5 u a tese ér gba u se waan ishima yô. I kaa ér: “Or u nan tolough kwagh yum yô, ka ken ibanave nan lu zan ye.” Ivur ne tese se nyi? I tese ér, hemba kan a inja u wan ishima, tôôn shighe eren kwagh kure kure.

4. Kwaghwan u a lu ken Anzaakaa 4:18 la tese se nyi?

⁴ Anzaakaa 4:18 kaa a vese ér “gbenda u orperapera ngu er iwanger i sha use nahan, ngi seer a seer zan hemen zan zan mkende u iyange sha tembe.” Mkaanem man tese er Yehova ka a pase ior nav awashima na yô—ka i lu kure kure. Nahan kpa, ivur ne hemba ôron kwagh u gbenda u Orkristu ka nan vese ken jijingi kure kure la. Mba vesen ken jijingi  torough torough ga, shighe ka a kar kpishi cii ve or nan hingir u lun a Yehova kôôsôô ye. Aluer se mba henen Mkaanem ma Aôndo shi dondon kwagh u ma tese la kua kwaghwan u nôngo u Yehova sha gbashima yô, kure kure tsô se va hingir u lun a aeren a Kristu kpa a lu a mi la, shi se seer fan Aôndo. Nenge gbenda u Yesu yange pase kwagh ne yô.

5. Ka nyi Yesu yange ôr u tesen ér ka i gba u shighe a kar cii ve or a vese ken jijingi?

⁵ Yesu yange ôr injakwagh igen ér loho u Tartor u se pasen ne ngu er ishange kwagh i ndahar, i ka i vese kure kure ken mba ve soon kwagh u mimi la yô. A kaa ér: ‘Ivor la ka i mende shi i vesen i seer a seer, kpa er kwagh ne ka a er la jighilii yô, [orlôôn la] nan fa ga. Inya ka i na kwagh u i lee la a vese kure kure a va ume ityamegh. Gongor ka u hii vesen, maa ishagher i va due sha mi, ishagher la i mase wan asange kimi.’ (Mar. 4:27, 28) Yesu lu kaan ér nyi? Lu kaan ér, er imendenegh ka ki vese kure kure nahan, kape or u nan ngohol loho u Tartor kpa ka nan vesen ken jijingi kure kure je la. Ikyav i tesen yô, or u se henen Bibilo a nan la ka nana nguren kporom ikyua a Yehova yô, se nenge nan hii u eren akaa a dedoo. (Ef. 4:22-24) Kpa gba u se umbur ser, ka Yehova ka a na ve ishange kwagh i kiriki la i vese ye.—1 Kor. 3:7.

6-7. Gbenda u Yehova yange gba tar la tese se nyi?

⁶ Ityom i Yehova a eren cii, ka a gba u ua tôô shighe nan nan kpa, a wa ishima, sha er una er u una kure yô. Ka a er nahan sha u nan iti na icivir shi wasen mbagenev kpaa. Ikyav i tesen yô, nenge ase er Yehova yange tôô shighe gba tar kure kure sha ci u uumace yô.

⁷ Bibilo pase er Yehova yange gba tar la ér, yange “ver mkighir u” u, shi tim “imagh ki u,” shi ver “iwen i sha zongo i u.” (Yobu 38:5, 6) Yange tôô shighe hide hen sha akaa a a gbe la. (Gen. 1:10, 12) U hen wer yange mbatyomov nenge Yehova lu gban akaa vough vough nahan, lu ve ken ishima nena? Yange a saan ve iyol kpishi je ka u henen a hen ga! Kwagh ne yange na yô, mbatyomov  cii “ger amo sha iember.” (Yobu 38:7) Kwagh ne tese se nyi? Yange tôô Yehova anyom udubu imôngo u gban tar man asan kua hanma kwagh u uma cii. Kpa Yehova yange una hide a nenge hanma kwagh u un gbe shi una hen sha mi tsembelee yô, a kaa ér kwagh la ka u “doon tsung.”—Gen. 1:31.

8. Ka nyi se lu timen sha mi hegene?

⁸ Er se vande henen nahan, akaawan nga kpishi ken Mkaanem ma Aôndo, a a tese ér gba u se waan ishima yô. Hegen se lu timen sha ashighe ahar a a gba u se lumun u keghen Yehova yô.

9. Ka nyi nahan a gba u se kegh ser Yehova a er sha shighe naa?

⁹ A gba u se kegh ser Yehova a ungwa mbamsen asev. Shighe u se er msen hen Yehova ser a na se tahav mbu wan ishima a imeen, shin a wase se se de ma ieren i doon un ga yô, alaghga a lu se er ngu eren kwagh sha msen wase la fele ga nahan. Er nan ve Yehova a ongo mbamsen asev cii her ave ave je ga?

10. Shighe u se er msen yô, a gba u se wa ishima sha ci u nyi?

¹⁰ Yehova ka a kegh ato zulee a ungwa mbamsen asev. (Ps. 65:2) Ka sea er msen hen Yehova sha mimi yô, a nenge je ér se na un jighjigh. (Heb. 11:6) Yehova shi ka a soo ér ieren yase i tese ér mimi je sar se u zuan a kwagh u se er msen sha mi la shi eren ishima na. (1 Yoh. 3:22) Nahan shighe u se sôn Yehova ser a wase se de u eren kwagh u a soo ga yô, a gba u se wa ishima shi se nôngo er se fetyô la cii, sha er se de ieren i doon ga shon yô. Yesu yange ôr kwagh u a tese ér ka hanma msen u se er cii Yehova una ungwa her ave ave ga yô. A kaa ér: “Sônon nen her, nahan a na ne. Keren nen her, nahan ne zua a mi. Manden nen uwegh her, nahan a bugh ne. Gadia hanma or u nan sônon yô, mba ne nan, shi hanma or u nan keren yô, nan zough a mi, shi hanma or u nan manden uwegh kpaa, a bugh nan.” (Mat. 7:7, 8) Aluer se dondo kwaghwan ne shi se mba ‘eren msen kpoghuloo’ yô, se lu a vangertiôr ser Ter wase u sha la ungwa, shi una er kwagh sha mi kpaa.—Kol. 4:2.

11. Shighe u i lu se inja er Yehova ungwa msen wase fele ga yô, Mbaheberu 4:16 una wase se nena?

¹¹ Alaghga Yehova una er kwagh sha msen wase ave ave ga, kpa a tôndo zwa ér una er kwagh sha mi “sha shighe vough.” (Ôr Mbaheberu. 4:16.) Nahan aluer Yehova ungwa msen wase her ave ave er se ver ishima la ga kpa, doo u se hen ser hungur un a hungur ga. Ikyav i tesen yô, ior kpishi ndera eren msen anyom imôngo hegen ér Tartor u Aôndo ma u va kar a botar ne kera. Yesu yange kaa kpaa je ér se eren msen sha kwagh ne. (Mat. 6:10) Kpa aluer or de jighjigh u nan ne Aôndo la ndôhôr sha ci u mkur va fele er uumace ve ver ishima la ga yum yô, or la nan bume kpishi. (Hab. 2:3; Mat. 24:44) Doo u se za hemen u keghen Yehova shi se eren msen hen a na a jighjigh u nan. Mkur u tar ne una va sha shighe vough, sha ci u Yehova vande veren ‘iyange man ihwa’ i mkur una va yô. Man iyange la ia lu shighe u hemban doon sha ci u hanma or cii.—Mat. 24:36; 2 Pet. 3:15.

12. Ka hanma shighe nahan alaghga a hemba taver se u wan ishima?

¹² A gba u se wa ishima shighe u i lu eren kwagh a vese sha mimi ga yô. Ken tar ne, nomso ka ve nzughul a kasev shin kasev ve nzughul a nomso, ior-il ve nzughul a abuter shin abuter a nzughul a ior-il, mbagenev di ka ve nzughul a ior mba ve lamen zwa ve ga, shin ve lu ipyaven i môm a ve ga, shin ve lu tar môm a ve ga yô. Mbagenev yô, ka i nzughul a ve sha ci u ishima ve ngi sha ave a  ve ga, shin ve gba iwan. Mba nzughul a Mbashiada mbagenev kpishi sha ci u jighjigh ve u nan, kpa mba wan ishima. Aluer mba nzughul a vese sha imba gbenda ne nahan yô, gba u se umbur kwagh u Yesu yange ôr ne. Yange kaa ér: “Or u nan taver ishima zan zan mkur la a yima nan.” (Mat. 24:13) Kpa aluer u fa wer or u ken tiônnongo nan er isholibo i vesen yô, u er nena? Aluer mbatamen fa kwaghbo u or la nan er la nahan, u wa ishima u kegh wer ve er kwagh sha mi er Yehova a tese ve la kpa? Aluer or er isholibo i vesen yô, ka nyi i gbe u mbatamen vea ere?

13. Ka nyi Yehova a soo ér mbatamen ve er shighe u or u ken tiônnongo nan er isholibo i vesene?

¹³ Shighe u mbatamen ve fe ér or u ken tiônnongo nan er isholibo i vesen yô, ka ve er msen ve sôn Yehova “kwaghfan u a dugh sha” la, sha er vea kav mnenge na sha ikyaa shon yô. (Yak. 3:17) Awashima ve yô, ka i lu u wasen orsholibo la ér nana ‘undu gbenda u nan u bo la,’ aluer gba sha mi yô. (Yak. 5:19, 20) Shi ka ve soo u eren kwagh u ve fetyô la cii sha u kuran tiônnongo shi surun mba kwagh la a bende a ve la asema. (2 Kor. 1:3, 4) Shighe u mbatamen ve lu nengen sha ma isholibo i vesen i or nan er yô, ka ve hii tôvon fan kwagh u yange er la jighilii. Ashighe agen kwagh ne ka a tôô shighe. Ka vea eren nahan cii yô, ve er msen shi ve wa orsholibo la kwagh ken Ruamabera sha kwaghfan, maa ve tsaha nan “akuma akuma.” (Yer. 30:11) Shin er mbatamen ve we a wa ahô u nengen sha ma isholibo i or nan er la ga nahan kpa, mba tôvon sha mi torough torough ga. Aluer mbatamen dondo gbenda u Yehova a tese la yô, hanma or ken tiônnongo cii a hemba saan nan iyol. Ashighe agen mbatamen vea nenge sha zayol er Yehova a tese la je kpa, alaghga ishima ia lu vihin mbagenev ken tiônnongo her sha kwaghbo u or la nan er la. Aluer ishima ngi vihin we sha imba kwagh ne yô, ka nyi u er ve ishima ia kera vihi u kpishi ga?

14. Aluer anmgbian u ken tiônnongo nan er kwagh u vihin we kpishi yô, ka ikyav i an ken Bibilo ia wase u u wan ishima?

¹⁴ I lu nahan orgen shin ma anmgbian u nomso shin u kwase ken tiônnongo nan er kwagh u vihin we kpishi vee? U fatyô u nengen ikyav i dedoo i mbagenev ken Bibilo, i tesen se er se kegh Yehova ser a sôr zayol wase shighe u i lu nzughul a vese yô. U tesen ikyav yô, anmgbianev mba Yosev yange  ve nzughul na, nahan kpa Yosev de ér ishima i vihi un kpishi sha akaabo a ve er un la ga. Kpa gema za hemen u eren kwagh u fatyô la cii sha u civir Yehova, nahan Yehova haa un iveren kpishi sha ishimawan man ishimataver na la. (Gen. 39:21) Ken masejime yô, Yosev de anmgbianev nav kwaghbo, shi nenge er Yehova a ne un iveren kpishi yô. (Gen. 45:5) Aluer mba nzughul a vese, kpa se seer kporom hen Yehova shi se kegh ser a sôr zayol wase la sha shighe na yô, kwagh la una sur se ishima, er Yosev nahan.—Ps. 7:17; 73:28.

15. Ka nyi yange i wase anmgbian u kwase ugen ve fatyô u wan ishima shighe u i er kwagh u vihin unu?

¹⁵ Jighilii yô, ka hanma gbenda u nzughul a ior u vihi tsung er igbenda i yange i nzughul a Yosev la ga. Kpa se cii hanma gbenda u i nzughul a vese yô, ishima ka i vihi se. Aluer se mba a zayol vea anmgbian shin or u nan civir Yehova ga, kpa se mba dondon akaawan a Bibilo yô, kwagh la una wase se. (Fil. 2:3, 4) Nenge ase kwagh u anmgbian u kwase ugen. Yange ishima vihi un kpishi shighe u ungwa ér kwase ugen u eren tom ijiir i môm vea a na lu lamen sha a na ôron akaa a mimi ga sha iyol na yô. Anmgbian u kwase la yange vihi ishima fele ga, kpa gema hen sha ikyav i Yesu la. Zum u i lu lahan Yesu la kpa, Yesu laha mba ve lu lahan un la ga. (1 Pet. 2:21, 23) Er anmgbian u kwase la lu a kwagh ne ken ishima yô, a gba den kwagh shon tsô. Ken masejime yô, anmgbian u kwase ne va mase fan er kwase la yange lu yan ican a angev, nahan ishima lu zan un iyol kpishi yô. Maa anmgbian u kwase ne kaa ér adooga tsô kwase la yange ôr kwagh la lu sha ishima na ga. Maa ishima gba anmgbian u kwase ne shimi, shi saan ne iyol kpishi er yange un wa ishima sha kwagh u vihin u i er a na la yô.

16. Aluer ishima ngi vihin we sha ci u i nzughul nahan, ka nyi ia sur u ishima? (1 Peteru 3:12)

¹⁶ Aluer ishima ngi vihin we sha ci u i nzughul a we shin sha atôakyaa agen kpa, umbur wer Yehova ngu ikyua a “mba asema a vihin ve la.” (Ps. 34:18) U doo un ishima sha er u we ishima shi u gem mbamzeyol ou u haa sha a na yô. (Ps. 55:22) Un ka Orjir u tar cii. Nahan ka a nenge hanma kwagh. (Ôr 1 Peteru 3:12.) Aluer u tagher a mbamzeyol mba u fatyô u sôron ga nahan, u lumun u wan ishima keghen Yehova kpa?

17. Yehova tôndo zwa a vese ken Yesaia 30:18 ér nyi?

¹⁷ Ica ia gba ga tsô Ter wase u sha la una na se akaa a doon kpishi sha ikyev i Tartor na. Yesaia 30:18 kaa ér: “TER yô, Una kegh, sha u eren a ven dedoo, ka nahan man A kende iyol Na sha, sha u Una zungwe ne mhôônom ye; gadia TER, ka Aôndo u ôron ijir je; saan mba ve keghen Un la cii iyol!” Mba ve ze hemen u keghen Yehova yô, vea zua a averen kpishi hegen kua ken tar u he u u lu van la.

18. Ka averen a nyi nahan se va zua a mi ken hemene?

¹⁸ Shighe u ior mba Aôndo vea nyôr ken tar u he la, mayange vea kera tagher a akaa a nan ve ishimanyian kua mbamzeyol mba ve lu tagher a mi nyian ne ga. A kera nzughul a or ga, shi mnyoon kpa una kera lu ga. (Mpa. 21:4) A kera lu u saa se kegh shi ishima ia nyian se ér alaghga akaa a a gbe se la se fatyô u zuan a mi ga ze Hanma kwagh una lu kpishi sha ci u ior cii. (Ps. 72:16; Yes. 54:13) A saan se iyol shighe la kpen kpen!

19. Yehova ngu wan se agoyol hegen kure kure ér se va er nyi?

¹⁹ Yehova ngu wan se agoyol hegen ér se va lu ken Tartor na. Ngu eren kwagh ne sha u wasen se ér se de aeren a bo, se nôngo se lu a aeren a a doo un la. Mayange ishima i de yinan we, nahan deen u civir Yehova ga. A va kpe u iyol ken hemen je a zua ga! Er se lu keghen shighe u doon tsung la hegen ne, se za nen hemen u wan ishima saan saan, shi se lumun u keghen Yehova ser a er akaa a a tende zwa ér una va er la!