1. Mbaheberu 12:1 kaa ér ka nyi i gbe u se er ve se gba ayem a uma se kure?

 BIBILO kaa ér uma wase u Mbakristu ngu er ka ayem se lu gban nahan. Mba ve gbe ayem ne ve kur yô, vea zua a injar i uma u tsôron. (2 Tim. 4:7, 8) Nahan gba u se nôngo sha afatyô wase cii se za hemen u gban ayem ne, hemban cii je yô er hegen i va mase shin cuku u kuren ayem shon ne. Apostoli Paulu u yange gba ayem a uma kure la, pase kwagh u una wase se u zuan a injar i ayem shon yô. A kaa a vese ér “ta nen hanma kwagh u yuhwan kera . . . se gba nen gesa u ayemegh u i ver se sha ishi ne a ishimawan.”—Ôr Mbaheberu 12:1.

2. Kwagh u i kaa ér “ta nen hanma kwagh u yuhwan cii kera” la, inja ne ér nyi?

² Kwagh u Paulu a nger ér “ta nen hanma kwagh u yuhwan kera” la, inja na ér nyi? Paulu lu kaan ér ma kwagh tsô kpa Orkristu nana de tee ga shinii? Ei, ka nahan ga. Kpa Paulu lu ôron ér hanma kwagh u yuhwan u a lu hange hange ga cii yô, se ta kera. Imbakwagh u yuhwan la una tagher se ayem, maa se vôr. Kwagh u se er ve se za hemen u gban ayem ne yô, a gba u se fa aluer se tôô ma kwagh u yuhwan u hange hange ga u a lu tagher se ayem yô, nahan se ta un kera fese. Kpa akaa agen a a lu hange hange la yô, gba u se ta a kera ga. Sha ci u aluer se tôô a ga yô, se fatyô u gban ayem ne kuren ga. (2 Tim. 2:5) Ka akaa a nyi nahan i gbe u se tôô?

3. (a) Mbagalatia 6:5 kaa ér ka nyi i gbe u se tôô? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee, man ka sha ci u nyi?

³ Ôr Mbagalatia 6:5. Paulu pase kwagh ugen u i gbe u se tôô yô. A nger ér “hanma or nana tôô ikyav mbi nan.” Heen ne, Paulu lu ôron kwagh u ikyav mbi i gbe u hanma wase nana tôô sha ishigh ki Aôndo yô. Ka kwagh u i gbe u hanma wase nana tôô iyol i nan yô. Ken ngeren ne, se lu timen sha kwagh u a lu  “ikyav” yasev la, man er se tôô mbi yô. Shi se fa akaa a hange hange ga a se tee yô, man er se ta a kera la kpaa. Aluer se tôô akaa a a lu hange hange la, se ta a a lu hange hange ga la kera yô, kwagh la una wase se u gban ayem a uma ne kuren.

4. Kwagh u yange se tôndo zwa a Yehova ser se civir un gbem sha won la taver gande u eren ga sha ci u nyi? (Shi nenge foto kpaa.)

⁴ Ityendezwa i yange se er a Yehova ser se civir un gbem sha won la. Shighe u se lu tseghan iyol yase sha ci u Yehova la, se tôndo zwa a na ser se civir un shi se er ishima na. Gba u se er kwagh u yange se tôndo zwa la. Man u eren kwagh shon ka tom u kiriki ga, kpa tom shon gema yuhwa ga. Sha ci u Yehova gba se ér se er ishima na. (Mpa. 4:11) A gba se a isharen i fan un shi civir un, shi a gba se sha inja i mlu na. Sha nahan yô, ka se fatyô u kporom hen a na, shi i doo se u eren ishima na. (Ps. 40:8) Ka sea eren ishima i Aôndo shi sea dondon Wan na yô, se “zua a mmem.”—Mat. 11:28-30.

5. U er nan ve u er kwagh u yange u tôndo zwa laa? (1 Yohane 5:3)

⁵ U tôô ikyav mbira nena? Aluer u er akaa a  ahar ne yô, a wase u. Hiihii yô, Yehova a za hemen u seer doon we ishima. U fatyô u eren kwagh ne sha u gbidyen kwar sha akaa a dedoo a a er sha ci wou la, kua averen a a tende zwa u va nan we ken hemen la. Aluer Aôndo ngu doon we ishima seer a seer yô, a kera taver we u ungwan imo na ga. (Ôr 1 Yohane 5:3.) Sha uhar yô, dondo ikyav i Yesu. Yesu yange fatyô u eren ishima i Aôndo sha ci u eren msen hen Yehova ér a wase un, shi za hemen u hemban veren ishima sha injar i una va zua a mi la. (Heb. 5:7; 12:2) We kpa eren msen hen Yehova, sônon un agee, shi za hemen u hemban veren ishima sha kwagh u uma u tsôron u u va zua a mi ken hemen la. Aluer Aôndo ngu doon we ishima seer a seer shi u ngu dondon ikyav i Wan na yô, u fatyô u eren kwagh u yange u tôndo zwa a Yehova la.

6. Gba keng u se er akaa a se eren sha ci u tsombor la sha ci u nyi? (Shi nenge foto kpaa.)

⁶ Akaa a i gbe u se eren sha ci u tsombor la. Ken ayem a uma a se lu gban ne, gba u Yehova man Yesu vea hemba doon se ishima a mba hen tsombor wase. (Mat. 10:37) Kpa kwagh ne tese ér ka u se de u eren akaa a i gbe u se eren sha ci u tsombor wase la inja er akaa shon nga yangen se u eren ishima i Aôndo man Kristu nahan ga. U Aôndo man Kristu ve lumun se yô, saa se eren akaa a i gbe u se eren sha ci u tsombor wase la. (1 Tim. 5:4, 8) Aluer se mba eren akaa la yô, a hemba saan se iyol. Yehova fa je ér, aluer nom vea kwase ve doo ayol a ve shi mba nan ayol a ve icivir yô, ivese ve ia doo. Shi aluer mbayev doo mbamaren ishima shi mbamaren mba tesen mbayev, shi mbayev di mba ungwan imo i mbamaren yô, a saan tsombor iyol.—Ef. 5:33; 6:1, 4.

7. U er nan ve u er akaa a Yehova a soo ér we u eren sha ci u tsombor wou laa?

⁷ U tôô ikyav mbira nena? Wea lu nom shin kwaseya shin wan kpa, dondo kwaghwan u Bibilo u kwaghfan a lu ker kpishi la. De gbe eren ma kwagh tsô sha ci u u nenge doo u u er, shin ka kwagh u i eren hen ijiir yen, shin mba ve senge ér mba a kwaghfan la wa u kwagh ér we u er kwagh shon ga. (Anz. 24:3, 4) Timen ken ityakeda yase i pasen Bibilo la tsembelee. Ityakeda ne ka i lu a akaawan a injaa a tesen er u dondo kwaghwan u Bibilo yô. Ikyav i tesen yô, ngeren mba i duen a mi hanma shighe sha itinekwagh i “Help for the Family” (“Iwasen sha Ci u Tsombor”) la, ka ve ôr akaa a aa fatyô u wasen we sha mbamtaver mba noov man kasev, man mbamaren kua agumaior a tagher a mi nyian yô. b Kange ishima wer u dondo kwagh u Bibilo i kaa yô, aluer mbagenev hen tsombor wou mba eren nahan ga je kpaa. Aluer u ngu eren nahan yô, kwagh la una wase tsombor wou, shi Yehova una na u iveren.—1 Pet. 3:1, 2.

8. Akaa a se tsough u eren la aa bende a vese nena?

⁸ Lumun ibo sha akaa a vihin a a dugh ken kwagh u u tsough u eren la. Yehova na se ian i tsuan kwagh u se soo u eren yô. Man a soo ér se er akaa a injaa sha er a saan se iyol yô. Kpa aluer se er ibumekwagh yô, una de se ya ican i ka i due ker la. (Gal. 6:7, 8) Nahan aluer se er ma gbilinkwagh shin se lam a or dang shin se er kwagh u shami ga yô, kwagh u vihin u una due ker la cii, a lu se iyol yase se tôô ikyav mbira ye. Akaa agen aa na imoshima yase ia kera lu wang ga, aluer se er a yô. Nahan kpa, aluer se fa ser ka se iyol yase i gbe u se ya ibo sha kwagh u vihin a a dugh ken akaa a se er shami  ga la yô, kwagh la una mgbegha se u pasen asorabo a ase shi sôron akaa a se er shami ga la, shi se palegh u kimbir eren a. Aluer se er nahan yô, kwagh la una wase se se za hemen u gban ayem a uma ne.

9. Aluer u er ibumekwagh yô, u er nena? (Shi nenge foto kpaa.)

⁹ U tôô ikyav mbira nena? Aluer u er ibumekwagh yô, ka nyi nahan u fatyô u erene? Fa wer u fatyô u geman kwagh u a er i kar kera la ga. Nahan de vihin shighe wou man agee a ou sha u nôngon wer u tese ishô you shin u na mbagenev ibo sha akaa a u er shami ga la ga. Kpa lumun wer akaa a yange u er la lu shami ga, nahan nôngo er kwagh u u fetyô u eren hegen la sha afatyô wou cii. Aluer ishima ngi nan we ibo sha kwagh ugen u yange u er shami ga yô, hide a iyol ijime, er msen hen Yehova, pase un kwaghbo u yange u er la, nahan zamber a na a de u kwaghbo shon. (Ps. 25:11; 51:3, 4) Zamber a mbagenev mba alaghga yange u er kwagh a ve sha inja ga la, ve ya u anyi, shi ker kwaghwan hen mbatamen, aluer gba hange hange u u er nahan yô. (Yak. 5:14, 15) Hen kwagh ken akaa a yange u er shami ga la, shi palegh u kimbir eren a. Aluer u er nahan yô, fa wer Yehova una zungwe u mhôônom, shi una sue u kpaa.—Ps. 103:8-13.

10. U veren ishima ser se er akaa a se kera lu a agee a eren ga la ka ikyav mbi yuhwan sha ci u nyi? (Mbagalatia 6:4)

¹⁰ U veren ishima ser se er akaa a se kera lu a agee a eren ga la. Aluer se mba tôôn iyol yase karen sha mbagenev yô, se tôô ikyav ken ishima kpishi, nahan iyol ia kpe se. (Ôr Mbagalatia 6:4.) Aluer se zer tôôn iyol yase karen sha mbagenev yô, se hingir u gban ve iyuhwe gayô gban gesa a ve. (Gal. 5:26) Aluer se mba nôngon ser se er kwagh u mbagenev kpa ve eren la, man ka kwagh u a gande agee a ase ken inya yô, se lu wuan iyol yase. Shi hen sha kwagh ne kpaa. Bibilo kaa ér ka sea keghen kwagh man kwagh shon una va bunde hen shighe u se ver ishima la yô, se ure. (Anz. 13:12) Nahan aluer se mba veren ashe a kwagh u a tsa sha won kpa se zua a mi ga yô, se hemba uren cii. Aluer se er nahan yô, se vôr, a kera maa se iyol u gban ayem a uma ne ga.—Anz. 24:10.

11. Ka nyi ia wase u ve u palegh u veren ishima wer u er akaa a u kera lu a agee a eren ga laa?

¹¹ U ta ikyav mbira kera nena? De henen wer u er kwagh i hemba er Yehova a ver ishima la ga. Mayange Yehova veren ishima ér we u na un kwagh i hemba kwagh u u lu a mi la ga. (2 Kor. 8:12) Shi fa kpaa wer Yehova tôôn kwagh u u eren la karen sha u mbagenev ve eren la ga. (Mat. 25:20-23) Er u lu civir un a ishima you cii man sha mimi wou, shi u lu wan ishima yô, mcivir wou gba un kwagh kpishi. Hide a iyol ijime, nahan lumun wer hegen u kera fatyô u eren akaa a u ver ishima wer ma u eren la cii ga, sha ci u u bee iyol shin u gba angev shin u tagher a mbamzeyol mbagenev. Aluer i na u tom man u nenge wer ka tom u u kera fatyô u eren ga sha ci u u bee iyol shin u gba angev shin u ngu a ma zayol ugen yô, hide a iyol ijime, i de taver wer u vendan ga, er Barzillai nahan. (2 Sam. 19:35, 36) Shighe u i gbe sha mi yô, u fatyô u lumun iwasen i mbagenev, shin nan mbagen ityom wer ve wase u, er Mose kpa er nahan. (Eks. 18:21, 22) Aluer u hide a iyol ijime nahan yô, kwagh la una wase u u palegh u veren ishima wer u er akaa a u kera lu a agee a eren ga la. Nahan u kera vôr u gban ayem a uma ne ga.

12. Aluer mbagenev tsua u eren abumeakaa yô, ka ibo yasee? Ta iwanger.

¹² U nan iyol you ibo sha ma kwagh u ibume u orgen nan er la. Se fatyô u tsuan akaa sha ci u mbagenev ga. Shi ka hanma shighe se fatyô u  yangen akaa a vihin a a dugh ken akaabo a ve tsough u eren la ga. Ikyav i tesen yô, alaghga wan u or u nomso shin u kwase nana va gba den u civir Yehova tsô. Shighe u kwagh a er nahan yô, mbamaren ka ve ure kpen kpen. Nahan kpa, mbamaren mba ve ne ayol a ve ibo ér ka ve ve ne ve wan ve nan er kwagh u ibume nahan la, ka ve tôô ikyav ken ishima je i gande. Man ikyav mbira ka mbi Yehova a soo ér ve tôô ga yô.—Rom. 14:12.

13. Aluer wanye nan tsua u eren ibumekwagh yô, ormaren nana er nena sha zayol la?

¹³ U ta ikyav mbira kera nena? Fa wer se cii, Yehova na se ian i tsuan kwagh u se soo yô. Ka a de ér hanma wase nana tsua kwagh u nan soo la. Ka a lu u civir un kpa a de ér se tsua a ishima yase. Yehova fa er we ormaren u yen yô. Nahan ka a soo ér we u er kwagh u u fetyô la a ishima you cii. Kwagh u wan wou a tsough u eren la ka kwagh na, kwagh wou ngu sha mi ga. (Anz. 20:11) Nahan kpa, er u lu ormaren yô, alaghga ishima ia zer zan we iyol sha akaa a u nenge wer u er shami ga yô. Aluer ka nahan yô, pase Yehova er i lu u ken ishima la, shi zamber un a de u kwaghbo. Kwagh u a er i kar yô a kar; Yehova fa er u lu a tahav mbu geman kwagh sha mi ga yô. Shi a soo ér we u yange wan wou u sundan kwagh u a lee la ga. Umbur wer aluer wan wou ker gbenda hide hen Yehova yô, Yehova una ngohol un ave ahar.—Luka 15:18-20.

14. Aluer se tôô ikyav ken ishima sha ci u ishima na se ibo kar ikyaa inya yô, gba u se ta ikyav mbira kera sha ci u nyi?

¹⁴ U den wer ishima i na u ibo i kar ikyaa inya la. Se cii ka sea er isholibo yô, ishima i na se ibo. Nahan kpa aluer se de ser ishima i na se ibo gbem yô, a hingir ikyav mbi yuhwan mbi Yehova a soo ér se tôô ga yô. Ka ikyav mbi i gbe u se ta kera yô. Se er nan ve se fa ser ishima na se ibo kar ikyaa inya? Aluer se pase isholibo yase, shi se gema, shi se mba eren akaa a aa wase se se palegh u kimbir eren isholibo la yô, se fatyô u nan jighjigh ser Yehova de se isholibo la. (Aer. 3:19) Se eren akaa ne cii yô, Yehova kera soo ér se za hemen u  nan iyol yase ibo ga. A fa er ishima ka ia zer nan or ibo gbem nan ure yô. (Ps. 31:10) Aluer se ure kar ikyaa inya yô, se kera za hemen u gban ayem a uma ne ga.—2 Kor. 2:7.

15. Aluer ishima na u ibo kar ikyaa inya yô, ka nyi ia wase u we? (1 Yohane 3:19, 20) (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁵ U ta ikyav mbira kera nena? Aluer ishima na u ibo kar ikyaa inya yô, umbur er Yehova a den se kwaghbo sha mimi yô, nahan hemba veren ishima sha kwagh la. (Ps. 130:4) A tôndo zwa a mba ve gem ishima sha asorabo a ve sha mimi la ér, “asorabo a ve kpaa Me kera seer u umbur a ga.” (Yer. 31:34) Kwagh ne tese ér mayange Yehova una kera umbur asorabo a yange u er ve de u la ga. Sha nahan yô, de nengen wer akaa a vihin a a dugh ken asorabo a yange u er la tese ér Yehova ngu a de u kwaghbo wou ga ze. Ishima i de vihin we a iyol you sha ci u alaghga i ngohol we ityom igen ken tiônnongo ga. Sha ci u Yehova yô, kera ngu henen sha asorabo a yange u er la ga. Nahan we kpa de u henen sha a.—Ôr 1 Yohane 3:19, 20.

16. Er se lu gban ayem a uma ne, ka nyi i gbe u se fa?

¹⁶ Er se lu gban ayem a uma ne, gba u se ‘yevese sha gbenda u se ya iyua la yô.’ (1 Kor. 9:24) Se fatyô u eren kwagh ne sha ci u se fa ikyav mbi i gbe u se tôô, man mbi i gbe u se ta kera yô. Ken ngeren ne, se tese ikyav sha akaa kpuaa tseegh, a i gbe u se tôô man a i gbe u se ta kera yô. Kpa agen kpa nga. Yesu yange tese ér, “ieren i yan kwagh karen ikyaa inya shi man kwagh kpishi shi lun a ishimanyian sha akaa a kwagh a gbe sha mi hange hange la,” ia fatyô u ‘yan tor ken a vese.’ (Luka 21:34) Avur a Bibilo ne kua agen kpaa aa wase u u nyôôso akaa a alaghga a gba u u nyôôso er u lu gban ayem a uma ne.

17. Se na jighjigh ser se gba ayem a uma se zua a iyua i i ver la sha ci u nyi?

¹⁷ Se na jighjigh ser se gba ayem a uma ne sha zua injar i uma u tsôron la. Sha ci u Yehova una na se agee a se fatyô u eren nahan yô. (Yes. 40:29-31) Sha nahan yô, za hemen u yevese sha gbashima! Dondo ikyav i apostoli Paulu, u yange gba ayem ne sha afatyô na cii sha er una zua a iyua shon la. (Fil. 3:13, 14) Or môm nana fatyô u gban ayem ne sha ci wou ga. Kpa sha iwasen i Yehova yô, u fatyô u gban ayem ne kuren. Yehova una wase u u tôôn akaa a i gbe hange hange u u tôô la, geman akaa a yuhwan a a lu hange hange ga la tan kera. (Ps. 68:19) Er Yehova a lu suen we yô, u fatyô u wan ishima gban ayem ne zuan a iyua i i ver la!