1. Ka akaa a nyi nahan se fatyô u tsuan ser se er sha ci u Yehova?

 ER SE lu Mbakristu mba mimi yô, Yehova doo se ishima kpishi. Se soo u civir un sha afatyô wase cii. Man kwagh u se er ve una nenge ér se mba civir un sha afatyô wase cii yô, ka u tsuan akaa a se soo u eren sha ci na yô; akaa er, u nôngon kpoghuloo lun a aeren a Orkristu nahan, man u seer fan igbenda i eren un tom tsembelee, shi keren igbenda i eren tom sha ci u anmgbianev asev. *

2. Gba u se tsua akaa a se soo u eren la shi se nôngo kpoghuloo se er a sha ci u nyi?

² Er nan ve i doo u se za hemen u seer vian ken jijingi? Ityôkyaa i vesen yô, ka sha ci u se soo ser i saan Ter wase u sha u se doo un ishima la iyol. Yehova ka una nenge sea eren un tom a uiyua asev mba i mar se a mi la, shi sea fa u eren ma kwagh sha ci na tsembelee nahan, i doo un kpen kpen! Ityôkyaa igen yô, doo u se za hemen u seer vian ken jijingi sha er se hemba wasen anmgbianev asev yô. (1 Tes. 4:9, 10) Kwagh u apostoli Paulu wa Timoteu la tese wang ér, sea civir Yehova ica ia gba nan nan kpa, se cii se fatyô u seer vian ken jijingi, shi zan hemen u eren nahan. De se nenge er kwaghwan u Paulu la una wase se nyian yô.

3. Er i nger ken 1 Timoteu 4:12-16 nahan, Paulu yange taver Timoteu ishima ér a er nyi?

³ Shin er Timoteu lu gumor her shighe u Paulu nger un washika u hiihii la nahan kpa, Timoteu hila er tom u ortamen la shighe kar. Nahan kpa, Paulu wa un kwagh ér a za hemen u vian ken jijingi. (Ôr 1 Timoteu 4:12-16.) Aluer u hen sha mkaanem ma Paulu man yô, u nenge er yange soo ér Timoteu a za hemen u vian sha  igbenda i ihiar ne yô. Gbenda u môm yô, lu u a nôngo a lu a aeren a Orkristu, er dooshima, man jighjigh u nan, man mlu u wang nahan. Gbenda ugen yô, lu u a seer fan u ôron ior takeda, man u wan ior kwagh, man u tesen ve. Se lu timen sha ikyav i Timoteu la sha u tesen er ka sea tsua a akaa a se soo u eren sha ci u Yehova la ve, kwagh la a wase se se seer vian ken jijingi yô. Shi se time sha igbenda i se fatyô u seer eren tom wase u pasen kwagh la kpaa yô.

4. Kwagh u i ôr ken Mbafilipi 2:19-22 la tese ér, ka nyi yange i na ve Yehova er tom a Timoteu kpishi?

⁴ Ka nyi yange i na ve Yehova er tom a Timoteu kpishi? Ka sha ci u Timoteu lu a aeren a dedoo a i gbe u Orkristu nana lu a mi la. (Ôr Mbafilipi 2:19-22.) Kwagh u Paulu ôr sha Timoteu la tese ér Timoteu lu or u hiden a iyol ijime, shi Yehova doo un ishima sha mimi, shi lu a gbashima sha tom u Yehova, shi lu a mimi iyol. Yange tesen anmgbianev dooshima shi waan ve ikyo. Kwagh ne na yô, Timoteu doo Paulu ishima kpishi, nahan kera taver Paulu u nan un ityom i vesen ga. (1 Kor. 4:17) Se kpa aluer se nôngo se mba a aeren a Yehova a soo la yô, kape se doo un ishima shi se hemba wasen tiônnongo je la.—Ps. 25:9; 138:6.

5. (a) U er nan ve u tsua ieren i Orkristu i u soo u seer lun a mi laa? (b) Er i tese ken foto nahan, ka nyi anmgbian u kwase u a lu gumkwase la a lu eren u tesen ér a soo u seer lun a ieren i zungwen mbagenev mhôônom laa?

⁵ Tsua ma ieren i u soo u seer lun a mi yô. Hen sha aeren a u soo wer u seer lun a mi la, shi er msen sha kwagh shon. Tsua ma ieren i u soo wer u hemba veren ishima sha mi yô. Ikyav i tesen yô, u fatyô u seer lun a mhôônom ma zungwen shin isharen i wasen mbacivir Yehova mbagenev kpa? U nenge wer doo u u seer lun a bem kua ieren i den mbagenev kwaghbo laa? Aluer u pine ma ijende you i u ne nan jighjigh wer, nana pase u er u er ve u fatyô u seer lun a ma ieren i Orkristu yô, kwagh la una wase u.—Anz. 27:6.

6. U er nan ve u seer lun a ma ieren i u tsua laa?

⁶ Nôngo seer lun a ieren i u tsua la. U er kwagh ne nena? Gbenda môm yô, ka sha u timen sha ieren i u soo u seer lun a mi la. Tôô ase wer u soo u seer lun a ieren i den mbagenev kwaghbo la. U fatyô u hiin kwagh ne sha u ôron kwagh u mbagenev ken Bibilo mba yange ve deen ior kwaghbo, kua mba yange ve deen ior kwaghbo ga la kpaa, shi henen sha kwagh u u ôr la. Hen ase sha ikyav i Yesu. Yange keghen a kegh iyol u den ior kwaghbo. (Luka 7:47, 48) Shi yange kwagh gbaan un sha mbamshi iorov ga, kpa a hemba veren ishima sha a aeren a ve a a tese ér vea fatyô  u eren kwagh u dedoo la. Kpa Mbafarishi mba sha ayange a na la yô “nengen mbagenev ér ve gba kwagh ga.” (Luka 18:9) U ôron kwagh u ior mban cii yô, pine iyol you wer: ‘Ka nyi m nengen a mi ken mbageneve? Ka ieren ve i nyi nahan m soo u hemban veren ishima sha mini?’ Aluer ka taver we u den ma or kwaghbo yô, nôngo nger aeren a dedoo a u nenge a mi ken a nan la cii. Maa pine iyol you wer: ‘Yesu nengen or ne nena? Aluer ka un nahan, una de or ne kwaghboo?’ Aluer se mba eren nahan yô, kwagh la una wase se u geman gbenda u se nengen ma or la. Sha hiihii la, alaghga a gba u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se de ma or u nan er se kwagh u vihin la kwaghbo ye. Kpa aluer se za hemen u seer lun a ieren i den mbagenev kwaghbo la yô, a va kera taver se u den ior kwaghbo ga.

7. Anzaakaa 22:29 tese ér ka sha igbenda i nyi nahan Yehova a lu eren tom a mbafan tom tsembelee nyiana?

⁷ Kwagh ugen u u fatyô u tsuan wer u er nyian yô, ka u henen ma tom u injaa. Nenge er kwagh a gbe sha mbatomov kpishi mba vea maa iyaagh mbi Bethel man Ayou a Mkohol kua Ayou a Tartor nyian yô. Ior kpishi mba ve eren ityom ne la ka ve hen i shighe u ve lu eren i vea anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve fe ityom shon tsembelee yô. Er i tese ken foto nahan, anmgbianev mba nomso kua mba kasev mba henen ityom i i gbe u vea fa ve, vea wasen u nengen sha Ayou a Mkohol man Ayou a Tartor yô. Ka sha igbenda ne kua igbenda igen Yehova Aôndo u a lu “Tor u tsôron” la, kua Kristu Yesu u a lu “Tor u utor” la, ve lu eren akaa a kpilighyol sha ikyev i anmgbianev mba ve fe tom tsembelee la ye. (1 Tim. 1:17; 6:15; ôr Anzaakaa 22:29.) Doo u se eren tom tsembelee, shi se eren kwagh a mfe wase la sha ci u icivir i Yehova, i de lu sha ci u icivir yase ga.—Yoh. 8:54.

8. U er nan ve u fatyô u tsuan kwagh u u soo u seer henen la jighilii?

⁸ Tsua kwagh u u soo u seer henen yô. Ka nyi jighilii u fatyô u hemban veren ishima wer u seer henene? Pine mbatamen mba hen tiônnongo wou gayô ortamen u sôron atôônanongo u hen ningir wou, ve ôr u kwagh u ve nenge ér u fatyô u seer henen yô. Ikyav i tesen yô, aluer ve kaa ér we u seer henen kwaghôron man ityesen yô, pine ve ve ôr u kwagh u ve nenge ér gba u u seer henen ve u hemba fan akaa ne la jighilii. Nahan nôngo kpoghuloo seer henen kwagh la. Ka nyi ia wase u u eren kwagh ne?

9. Ka nyi ia wase u ve u fatyô u seer henen kwagh u u tsua laa?

⁹ Nôngo seer henen kwagh u u tsua la. U tesen ikyav yô, u soo wer u seer fan u tesen ior. Nahan u fatyô u timen ken antakeda u Ver Ishima Seer Fan Takerada u Ôron man Ityesen la tsembelee. Shighe u i gbe u u er asaimenti ken mkombo u ken atô u kasua la yô, ôr ma anmgbian u nan via yô, nana ungwa er u kar iyol u eren asaimenti shon yô, nahan nana ôr u akaa a nan nenge ér doo u u sôr ve u hemba eren asaimenti shon tsembelee la. Hanma shighe u i ne u asaimenti yô, vande wan iyol sha mi tsembelee, sha er ior vea nenge u ér u ngu or u eren kwagh sha gbashima man sha mimi yô.—Anz. 21:5; 2 Kor. 8:22.

10. Tese ikyav er se za hemen u henen ma kwagh u i gbe u se seer fan yô.

¹⁰ Aluer u ngu henen kwagh u u tsua la je kpa u ngu fantyô u eren un tsembelee ga di ye? De gbe uwer ga. Anmgbian ugen iti na ér Garry, yange faantyô u ôron takeda tsembelee ga. A pase er yange una nôngon a nôngo a takeda u ôron ken mbamkombo mba tiônnongo ve i vihi un yô. Kpa za hemen u henen takeda u ôron kpoghuloo sha er una seer fan yô. Hegen ka a ôron a ior ér ityesen i yange un zua a mi sha ikyev i anmgbianev mba ve fe u nan akaaôron tsembelee, kua ken ityakeda yase la wase un kpishi, un gema nan akaaôron ken mbamkombo  mba tiônnongo, kua sha mbamkohol mba ningir kua mbamkohol mba vesen!

11. Ka nyi ia wase se ve se kuma u eren ityom igen kpaa, er Timoteu nahana?

¹¹ Timoteu yange va hingir u fan kwaghôron man ityesen tsembelee je kpa? Bibilo pase ga. Kpa se na jighjigh ser Timoteu yange seer fan u eren ityom na la tsembelee, sha ci u yange dondo kwaghwan u Paulu. (2 Tim. 3:10) Se kpa aluer se seer henen akaa a se fe u eren la yô, se kuma u eren ityom igen kpaa sha ci u Yehova, er Timoteu nahan.

12. Akaa a anmgbianev mbagenev ve eren la wase u nena?

¹² Anmgbianev mbagenev kpishi mba eren akaa a a lu wasen se cii yô. Ikyav i tesen yô, ka sea lu ken iyouci, man mbatamen mba ve lu ken Ukômatii mba Wasen sha Kwagh u Iyouci, shin mba ve lu ken Iniongo i Nengen Anmgbianev Angev sha Iyouci la, vea za nenge se yô, ka i doo se kpen kpen. Shi ka sea tagher a zayol u taver, man ortamen u nan we anmgbianev ikyo nana tôô shighe nana tema a vese, man nana kegh ato a vese shi nana sur se ishima yô, i doo se je i zua ga. Heela tseegh ga, ka sea soo ser anmgbian man nan ze vea vese imôngo ma se za hen Bibilo a or, man pania u nan fe u pasen kwagh tsembelee nana lumun u zan vea vese, shi nana za due a mhen u wasen se nahan, ka i saan se iyol je i gande. Ka i saan anmgbianev mba nomso man mba kasev mban cii iyol kpishi u wasen se. Se kpa kape aluer se na ayol a ase u wasen anmgbianev asev ve, a saan se iyol kpishi je la. Yesu yange kaa ér: “Or u nan ne kwagh la ka i hemba saan nan iyol a or u nan ngohol la.” (Aer. 20:35) Aluer u soo wer u er akaa ne shin ambaakaa shon yô, ka nyi ia wase u ve u fatyô u eren a?

13. Shighe u se lu tsuan kwagh u se er yô, ka nyi i gbe u se lu a mi ken ishima?

¹³ Shighe u u lu tsuan kwagh yô, i lu kwagh u u soo u eren la jighilii. U tesen ikyav yô, alaghga u kaa wer, ‘M soo u seer eren tom ken tiônnongo.’ Kpa aluer u gba ôron nahan tsô yô, alaghga a taver we u fan gbenda u u fatyô u eren kwagh u u tsua la yô. Shi aluer u nôngo u er kwagh shon je kpa, alaghga u fa ga. Sha nahan yô, tsua kwagh u u soo u eren la jighilii. U fatyô u ngeren kwagh shon je kpaa, kua gbenda u u we iyol u eren la.

14. Shighe u se lu eren kwagh u se tsua la yô, er nan ve i doo u se henen sha ma kwagh ugen u se va fatyô u eren shighe u akaa a gema?

¹⁴ Shighe u se lu eren kwagh u se tsua la yô,  doo u se henen sha ma kwagh ugen kpaa, u se va fatyô u eren shighe u akaa a gem yô. Sha ci u nyi? Sha ci u ashighe agen mbamlu asev ka ve va gema, nahan se kera fatyô u eren akaa a se tsua la ga. De se tese ikyav: Apostoli Paulu yange wase i ver tiônnongo hen gar u Tesalonika. Ikyav tese ér yange tsua ér una lu hen gar la una wase Mbakristu mba hev mbara. Kpa mbaahendanev na yô, Paulu mough undu gar la. (Aer. 17:1-5, 10) Yange una lu her yô, anmgbianev nav mbara ma ve tagher a zayol u vihin kpishi sha ci na. Kpa Paulu gba uwer u keren gbenda u wasen ve ga. Yange er kwagh u nenge ér una fatyô u eren hen shighe la yô. Ken masejime yô, Paulu va tindi Timoteu ér a za wase Mbakristu mba hev mba ken Tesalonika mbara ve na jighjigh taveraa. (1 Tes. 3:1-3) Er Timoteu lumun u za eren tom hanma ijiir i kwagh gba sha a na cii yô, za wase Mbatesalonika mbara, nahan saan ve iyol kpen kpen!

15. Kwagh u se tsua u eren la una fatyô u geman nena shighe u mlu wase a va gema? Tese ikyav.

¹⁵ Se fatyô u henen kwagh ken kwagh u yange er Paulu ken Tesalonika la. Alaghga se tsua u eren ma kwagh, kpa mlu wase va gema, ka u se kera fatyô u eren kwagh shon ga. (Orpa. 9:11) Aluer imba kwagh ne er u yô, kegh iyol u hiden eren kwagh ugen u tahav ou mbu kom u eren yô. Ka kwagh u anmgbian ugen u i yer un ér Ted vea kwase na Hiedi yange ve er je la. Mô ve yange nan gba angev, nahan gba u vea due Betel. Kpa er Yehova doo ve ishima yô, ve ker igbenda igen i seer eren tom u pasen kwagh la. Ve hii eren pania. Shighe karen yô, ve hingir uikpur mba pania, shi i tsaase Ted hingir ortamen u wasen ortamen u sôron atôônanongo tom. Ica i gbe ga yô, gba u mbaganden er Ted nahan cii vea kera eren tom u ortamen u sôron atôônanongo la ga. Ted man Hiedi mase kaven er ve bee iyol i gande u eren tom la sha ci u Yehova yô. Shin er vihi ve nahan kpa, ve nenge ér vea fatyô u eren akaa agen sha ci u Yehova. Ted kaa ér, “Kwagh ne yange tese se ér ka kwagh môm tseegh se fatyô u eren sha ci u Yehova ga.”

16. Kwagh u i ôr ken Mbagalatia 6:4 la tese se nyi?

¹⁶ Se fatyô u yangen mbamzeyol mbagenev ken uma wase ga. Sha nahan yô, gba hange hange u se palegh u nengen iyol yase ser se gba kwagh sha ci u ityom i se eren la, shin tôôn ityom i se eren la karen sha i mbagenev ve eren la. Hiedi kaa ér, “Ka wea tôô mlu wou wea kar sha mlu u mbagenev yô, i kera saan we iyol ga.” (Ôr Mbagalatia 6:4.) Gba hange hange u se keren igbenda i wasen mbagenev shi civir Yehova. *

17. U er nan ve u kuma u a na u ityom i vesen i u we ishima u eren laa?

¹⁷ U fatyô u eren ityom i vesen sha ci u Yehova, aluer u ngu eren kwagh akuma akuma ken uma  wou, shi u ngu gban anzô dang dang ga yô. Sha nahan yô, tsua akaa a kiriki a u er ve, aa wa u ago iyol u va eren ityom i vesen kpaa yô. Ikyav i tesen yô, aluer u ngu a awashima u va lun pania yô, u ngu eren ishuen pania hanma uwer sha er u va fatyô u eren pania u keke kpa? Aluer u soo u va lun orshiren tiônnongo yô, ka a kôr ma anmgbian u hen tiônnongo wou gambe ken iyouci nahan, u za nengen nan kpa? Shin u ze hen anmgbianev mba ve bee iyol la kpa? Aluer u ngu eren akaa ne yô, mfe u u zua a mi la una va wase u u va eren akaa a vesen a u we ishima u eren la. Kange ishima wer, hanma tom u i ne u cii yô, u er u sha afatyô wou cii.—Rom. 12:11.

18. Er i tese ken foto nahan, ka nyi se hen ken ikyav i anmgbian u kwase nee?

¹⁸ Sea bee iyol nan nan kpa, se fatyô u tsuan akaa a se soo u eren sha ci u Yehova la shi eren a. Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian u kwase ugen u a lu anyom 75 yô, iti na ér Beverley. Yange lu a angev mbu vesen mbu mbu na kera faantyô u zenden ga yô. Kpa gema sar un kpishi u seer eren tom u pasen kwagh hen shighe u lôhôn ior Mkombo u Umbur Ku u Yesu la. Nahan maa tsua akaa a yange soo u eren la jighilii. Beverley fetyô u eren akaa a yange tsua la yô, saan un iyol kpishi. Shi iniôngon na la taver mbagenev ishima ve pase kwagh kpoghuloo. Tom u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba beenyol ve eren la gba Yehova kwagh je gande, mbamlu vev ka vea yange ve u eren u kpishi je kpaa.—Ps. 71:17, 18.

19. Ka akaa a nyi nahan aa wase se u eren akaa a se tsua laa?

¹⁹ Tsua i lu akaa a u fatyô u eren yô. Nôngo lu a aeren a a doo Yehova ishima la. Hen ityom i aluer u fa u eren i tsembelee yô, kwagh a gba Aôndo wase kua nongo na a we sha akaa kpishi yô. Keren igbenda i seer eren tom sha ci u anmgbianev ou. * Yehova una wase u, nahan “ior cii vea nenge a mzehemen wou wang,” er Timoteu nahan.—1 Tim. 4:15.