NGEREN U TIMEN SHA MI 15
Ka Nyi Se Fatyô u Henen ken Uivande mba Yesu Er Laa?
‘Yange zende ken tar la cii, lu eren akaa a dedoo, been [ior] iangev.’—AER 10:38.
ICAM 13 Kristu Ver Se Ikyav
KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ a
1. Pase kwagh u yange za hemen ve Yesu er ivande na i hiihii la.
TA ASE ashe ken ishima you nenge kwagh u yange za hemen ken mbee u inyom i 29, shighe u Yesu hii tom na u pasen kwagh la. Yange i lôhô Yesu man ngô na Maria kua mbahenen nav mbagenev ivese ken Kana, angar u lu ikyua a gar ve, Nasareti, vegher u ken imbusutarimese yô. Maria lu ijende i tsombor la, man ikyav tese ér yange lu wasen u nengen sha mbavannya hen ivese la. Kpa iniongo i ivesegh la lu a kure ga je maa wain bee. Kwagh ne lu zayol u vesen u yange ma hee tsombor la kua mba ve lu zuan ivese la yô. b Alaghga yange ior za ivese la ngee hemba er i ver ishima la. Maria maa za fese za kohol wan na kaa ér: “Mba a wain ga.” (Yoh. 2:1-3) Nahan Yesu er nena? Yange er kwagh u kpilighyol, gema mngerem sha ivande hingir “wain u doon.”—Yoh. 2:9, 10.
2-3. (a) Ka uivande mba nyi nahan Yesu yange ere? (b) Aluer se time sha uivande mba Yesu er la yô, kwagh la una wase se nena?
2 Yesu yange er uivande mbagenev kpaa kpishi ken tom na u pasen kwagh la. c Yange wase ior udubu pue pue sha tahav nav mbu eren uivande la. Ikyav i tesen yô, uivande mba uhar mba Yesu er, na nomsombaiorov 5,000 kwaghyan, shi va na nomsombaiorov mbagenev 4,000 kwaghyan la, aluer i wa kasev man mbayev mba yange ve lu hen ijiir i i er uivande mba uhar mban la cii ker yô, a kohol cii alaghga a hemba iorov 27,000. (Mat. 14:14; 15:30, 31) Sha ashighe a ahar ne cii, Yesu shi bee ior kpishi iangev. (Mat. 14:14; 15:30, 31) Hen ase er yange a kpiligh ikpelaior la iyol kpishi er Yesu bee ve angev shi na ve kwaghyan sha ivande yô!
3 Se fatyô u henen akaa kpishi ken uivande mba Yesu er la nyian. Ken ngeren ne, se lu timen sha akaa agen a se fatyô u henen ken uivande mbara, a aa na jighjigh wase una seer taver yô. Shi se nenge er Yesu yange a hide a iyol ijime shi a zungwe mbagenev mhôônom shighe u lu eren uivande la, man er se dondo ikyav na la yô.
AKAA A SE FATYÔ U HENEN SHA KWAGH U YEHOVA MAN YESU YÔ
4. Uivande mba Yesu er la tese se nyi sha kwagh u ana i seer taver jighjigh wase?
4 Uivande mba Yesu er la tese se akaa agen sha kwagh na, a aa na jighjigh wase una seer taver yô. Kpa ve tese se akaa sha kwagh u Yesu tseegh ga, kua akaa a sha kwagh u Ter na kpaa. Sha ci u lu hen Yehova jighilii Yesu zua a tahav mbu eren uivande mbara ye. Aerenakaa 10:38 kaa a vese ér: “Aôndo tsegha un [Yesu] sha icighan jijingi shi na un tahav . . . Yange zende ken tar la cii, lu eren akaa a dedoo, been mba Diabolo lu nzughul a ve la cii iangev, sha ci u Aôndo lu a na.” Shi umbur wer akaa a Yesu yange ôr shi er cii, kua uivande mba er la kpaa, tese gbenda u Ter na a henen kwagh shi a nengen ior yô. (Yoh. 14:9) Nenge akaa atar a se fatyô u henen ken uivande mba Yesu yô.
5. Ka nyi yange i na ve Yesu a er ivande? (Mateu 20:30-34)
5 Hiihii yô, se doo Yesu man Ter na ishima kpishi. Shighe u Yesu lu shin tar la, a tese er ior ve doo un ishima kpishi yô, sha u eren uivande sha tahav mbu lu a mi la u wasen ve. Kwagen la, mbaapirashe uhar zamber a na ér a wase ve. (Ôr Mateu 20:30-34.) Aluer u nenge yô, yange “kunya kôr Yesu,” nahan a bugh ve ashe. Ishember i ken zwa Grika i i gem heen ér “kunya kôr” la, ngi ôron kwagh u mhôônom ma ka ma kôr or ken atô u ishima i nan la. Mhôônom ma yange ma kôr Yesu a ior la, lu gbenda u tesen ér ior doo un ishima yô. Shi lu mhôônom mara na ve Yesu na mba ijen lu kôron ve la kwaghyan shi bee orimande ugen imande na ye. (Mat. 15:32; Mar. 1:41) Se fatyô u nan jighjigh ser Yehova, Aôndo u a lu a “mhôônom ma zungwen” la, kua Wan na cii se doo ve ishima kpishi, shi ka i vihi ve u nengen er se lu yan ican yô. (Luka 1:78; 1 Pet. 5:7) Sar ve kpishi u va karen a mbamzeyol mba ve te sha uumace ne cii kera!
6. Ka tahav mbu nyi Aôndo a ne Yesu?
6 Sha uhar yô, Aôndo na Yesu tahav mbu been a mbamzeyol mba uumace cii. Uivande mba Yesu er la cii, tese ér ngu a tahav mbu una fatyô u sôron mbamzeyol asev mba se ayol ase se fatyô ga yô. Ikyav i tesen yô, Yesu ngu a tahav mbu karen a kwagh u a ve uumace a mbamzeyol la cii sha ityou vev kera, ka isholibo kua akaa a isholibo i ve a mi la je la, er angev man ku nahan. (Mat. 9:1-6; Rom. 5:12, 18, 19) Uivande nav mbara tese ér una fatyô u been ior “hanma inja” i uange shi nderen ior shin ku je kpaa. (Mat. 4:23; Yoh. 11:43, 44) Heela tseegh ga, ngu a tahav mbu yangen ijeverahumbe, shi zendan azôv shin ujijingi mbabov ér ve de u nzughul a ior. (Mar. 4:37-39; Luka 8:2) Ka kwagh u surun ishima kpishi er se fe ser Yehova na Wan na imba utaha la yô!
7-8. (a) Uivande mba Yesu er la na yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser nyi? (b) Ka ivande i nyi u lu veren ashe u va nengen a mi ken tar u he laa?
7 Sha utar yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser, akaa a dedoo a Aôndo a tende zwa ér se va zua a mi sha ikyev i Tartor na la cii, se zua a mi kpee a bunde ga. Uivande mba Yesu er shighe u lu orumace shin tar la, tese se kwagh u una va er sha gbenda u hemban cii, er a lu Tor u Tartor u Aôndo yô. Nenge ase kwagh u ica a gba ga tsô una er se, zum u Kristu una hemen tar cii la. Se lu gbang gbang, sha ci u una kar a hanma inja i uange kua awan a a ne uumace ve lu yan ican la cii kera. (Yes. 33:24; 35:5, 6; Mpa. 21:3, 4) Shi mayange ijen a kera kôr se ga, shi se kera tagher a uaahe mba ve ne se lu yan ican nyian ne sha won ga. (Yes. 25:6; Mar. 4:41) A saan se iyol kpishi u ngohol ior asev mba vea lu duen shin “iwar” la. (Yoh. 5:28, 29) Ka ivande i nyi nahan u lu veren ashe u va nengen a mi ken tar u he laa?
8 Yesu yange una eren uivande yô, a tese ér un ngu or u hiden a iyol ijime shi un zungwen mhôônom, aeren shon a i gbe u se kpa se lu a mi la. De se tese ikyav sha akaa ahar, se hii sha kwagh u ivese i ken Kana la.
KWAGH U SE HEN KEN IEREN I HIDEN A IYOL IJIME YÔ
9. Ka nyi Yesu yange er hen iniongo i iveseghe? (Yohane 2:6-10)
9 Ôr Yohane 2:6-10. Shighe u wain bee hen iniongo i ivesegh la, lu u Yesu una va a wain keng keng nee? Ei. Kwaghôron u profeti môm kpa tsenga ôron ér Mesiya una er wain sha ivande ga. Kpa hen ase er aluer kwaghman bee hen ivese you ve a lu u yô. Yange mhôônom kôr Yesu a tsombor la, hemban je yô orkwasehe man kwasehe, nahan soo ér ve de ye kunya ga. Maa er ivande i i ter ken mhii u ngeren ne la. Yange gema mngerem ma ngeen kuman er udurôm uhar nahan hingir wain u hemban doon cii. Alaghga yange er wain ne kpishi nahan ér i ma a neer her, sha er kwagen kpa a ma shin orkwasehe vea kwasehe vea fatyô u teen kuren mbamgbe vev yô. Kwagh ne yange una na ishima ia pever orkwasehe man kwasehe shimi kpen kpen!
10. Ka akaa a vesen agen a nyi i ter vighe vighe ken kwagh u i nger ken Yohane ityough 2 laa? (Shi nenge foto kpaa.)
10 Nenge akaa a vesen agen a i ôr vighe vighe ken kwagh u i nger ken Yohane ityough 2 la. U nenge er Yesu yange kese mngerem haa shin i uzwar mbara iyol na ga kpa? Yange soo ér ior ve nenge er i lu un un lu eren kwagh la ga, nahan kaa a mbakaren kwaghyan hen ivese la ér, ve kese mngerem ve haa shin uzwar mbara ve iv poo poo. (Ivur 6, 7) Heela tseegh ga, shighe u Yesu gema mngerem hingir wain la, lu un iyol na kese wain la za na orhemen u iniongo i ivesegh la ga. Kpa kaa ér mbakaren kwaghyan hen ivese la ve kese wain la ve za na orhemen u iniongo i ivesegh. (Ivur 8) Shi Yesu kôr kôôpu a wain shimi kende a mi sha, sha ishigh ki mbavannya u kaan sha ihyagh ér, ‘Bende nen wain u m er ne, nenge nen’ ga!
11. Ka nyi se fatyô u henen ken ivande i Yesu er laa?
11 Ka nyi se fatyô u henen ken ivande i Yesu er sha u geman mngerem hingir wain laa? Se hen kwagh sha kwagh u hiden a iyol ijime. Yesu yange ta ihyagh sha ivande i er la ga. Jighilii yô, Yesu yange una er kwagh kpa mayange a ta ihyagh a mi ga. Kpa yange a hide a iyol ijime shi a gema icivir man iwuese la cii a na Ter na; yange er nahan kwa kimbir kimbir. (Yoh. 5:19, 30; 8:28) Aluer se mba dondon ikyav i Yesu la, sha u nengen ayol ase ser se mba kwagh ga yô, mayange se kaa ihyagh a kwagh u se er ga. A lu nyi je se er ken mcivir u Yehova kpa, aluer se mba tan ihyagh yô, i de lu sha kwagh wase iyol yase ga, kpa i lu sha kwagh u Aôndo wase u se zough a ian icivirigh i eren un tom la. (Yer. 9:23, 24) Se na un nen icivir i i lu i na yô. Sha ci u luun er ka Yehova a lu wasen se ga yô, ka nyi je ma se fetyô u eren sha wono?—1 Kor. 1:26-31.
12. Ka sha gbenda ugen u nyi se fatyô u dondon ikyav i Yesu i hiden a iyol ijime laa? Tese ikyav.
12 Shi nenge gbenda ugen u se fatyô u dondon ikyav i Yesu i hiden a iyol ijime la yô. Tôô wer: Gba u anmgbian ugen u i sember tsuan un ér a lu orshiren tiônnongo yô una na kwaghôron u ken igbar sha kwa u hiihii. Nahan ortamen ugen gema tôô shighe kpishi wase un u wan iyol sha asaimenti la. Er ortamen la a wase un yô, a na kwaghôron la kôr inya, shi doo tiônnongo u ungwan. Mba duen mkombo yô, orgen za va va kaa a ortamen la ér: ‘Anmgbian Via na kwaghôron doo je gande, shin u nenge nahan ga?’ Nahan saa ortamen la una kaa ér: ‘Een, kpa yange m tôô shighe kpishi m wase un’ keng nee? Shin doo u una hide a iyol ijime una kaa ér: ‘Een, a na kwaghôron la doo. Saan mo iyol kpishi sha kwagh na’? Aluer se mba mbahiden a iyol ijime yô, a gba u se ngohol icivir sha akaa a dedoo a se er mbagenev ve lu wuese la ga. Er se fe ser Yehova nengen akaa a se eren cii shi a gba un kwagh je, i kuma se. (Nenge Mateu 6:2-4; Heb. 13:16) Sha kpôô yô, ka sea dondon ikyav i Yesu sha u tesen ser se mba mbahiden a iyol ijime yô, i doo Yehova a vese.—1 Pet. 5:6.
KWAGH U SE HEN KEN IEREN I ZUNGWEN MHÔÔNOM LA YÔ
13. Ka nyi Yesu yange nenge a mi ikyua a gar u Nain, man yange er nyi sha mini? (Luka 7:11-15)
13 Ôr Luka 7:11-15. Ta ashe ken ishima you nenge kwagh u yange za hemen shighe u Yesu er tom na u pasen kwagh la kuma inyom i môm man iwer itiankarinyiin nahan la. Yange za hen gar u Nain hen ipyaventar i Galilia, ikyua a gar u Shunem, ape profeti Elisha yange nder wan u kwase ugen, er anyom 900 nahan ken ijime la. (2 Utor 4:32-37) Yesu za sôôn hen hunda u gar la yô, i due a orkpen ken gar la i lu yemen a mi u za iin. Lu kwagh u vihin ken ishima kpishi. Lu wan u kwasecôghol kpe ye, man lu wan u kwase la mar cii je la. Kpa ngô na u lu vaan ku na ne lu tswen ga, ikpelaior i ken gar la lu vea na. Yesu maa kaa ér ve tile. Mba til yô, a er kwagh u kpiligh kwasecôghol u lu vaan ku u wan na ne iyol; a nder wan na shin ku! Ka or u Yesu hii nderen shin ku ken atô u iorov utar mba yange nder ve shin ku, mba i er kwagh ve ken Ityakeda i Ivangeli la je ne.
14. Ka akaa a vesen agen a nyi i ôr vighe vighe ken kwagh u i nger ken Luka ityough 7 laa? (Shi nenge foto kpaa.)
14 Nenge ase akaa a vesen agen a i ôr vighe vighe ken kwagh u i nger ken Luka ityough 7 ne. U nenge er i kaa ér, Yesu “nengen a” kwase u lu vaan ku u wan na la yô, maa “kunya kôr un a na” kpa? (Ivur 13) Alaghga Yesu nenge kwase la lu vaan yemen shighe u i lu yemen a ikyon i wan na u za iin la nahan, mhôônom kôr un a na kpishi. Yange mhôônom kôr Yesu a kwase la tseegh tsô ga, kpa yange er kwagh u tesen ér mhôônom kôr un a kwase la. Yange lam a kwase la sha gbenda u taver un ishima je ka ashe tugh ga, a kaa a na ér: “De u vaan.” Maa a er kwagh u wasen kwase la. Yange nder wan la, maa “gema un na ngô na.”—Ivur 14, 15.
15. Ka nyi se fatyô u henen ken ivande i Yesu er laa?
15 Ka nyi se fatyô u henen ken ivande i Yesu er sha u nderen wan u kwasecôghol shin ku laa? Kwagh u se hen yô ka un ne; gba u se eren kwagh u tesen ser mhôônom kôr se a mba ve lu zungwen ikyu i ior vev la. Se fatyô u nderen or shin ku, er Yesu er nahan ga. Kpa aluer se ver ishima se nenge mlu u mba ikyu i er ve la yô, mhôônom ma a fatyô u kôron se a ve er Yesu nahan. Se fatyô u karen a ishima yase, tesen ve ser mhôônom kôr se a ve, sha u ôron ve kwagh, shi eren kwagh u una fatyô u wasen ve shi surun ve ishima yô. d (Anz. 17:17; 2 Kor. 1:3, 4; 1 Pet. 3:8) Aluer se ôr ve kwagh tiônôô tseegh, shin se er akaa a ve kundu kundu tseegh kpa, kwagh la una taver ve ishima shi vea zua a ishimasurun kpishi.
16. Er foto la a tese nahan, ka nyi u hen ken kwagh u yange er anmgbian u kwase u wan na sember kpen laa?
16 Nenge kwagh ugen u yange er yô. Kwagh ne er anyom kar ken ijime kpuaa. Yange i lu wan icam ken mkombo, nahan anmgbian u kwase ugen nenge ugen lu vaan. Icam shon ôr kwagh u mnder u shin ku, man ku sember eren anmgbian u kwase u lu vaan la. Yange wan na u kwase kpe ica lu a gba ga, man lu gumkwase je! Anmgbian u kwase la nengen nahan yô, maa kar fese za tile vea na, kamber un uwegh, mase wan icam la vea na imôngo. Anmgbian u kwase u wan na kpe la kaa ér: “Yange m nenge mer m doo anmgbianev av mba nomso man mba kasev ishima kpishi.” Yange wuese kpishi er un ze mkombo yô. A kaa ér: “Ka ape se zuan a iwasen je la, ken Iyou i Tartor.” Se fatyô u lun a vangertiôr ser, Yehova ka a nenge akaa a kiriki a se eren u tesen ser mhôônom kôr se a mba ve lu zungwen ikyu i ior vev, “mba asema a vihi ve tsung la,” shi akaa a se eren a ve la gba un kwagh.—Ps. 147:3.
KWAGHHENEN U TAVER SE ISHIMA
17. Ka nyi se hen ken ngeren nee?
17 Aluer se mba timen sha akaa a Bibilo i ôr sha kwagh u uivande mba Yesu la yô, kwaghhenen la una taver se ishima kpishi. Uivande mbara tese ér se doo Yehova kua Yesu ishima kpishi, shi Yesu ngu a tahav mbu been a mbamzeyol mba uumace cii. Shi ve tese ér se fatyô u nan jighjigh a uityendezwa mba doon kpishi mba sha kwagh u ken hemen mba ica a gba ga tsô vea kure sha mi, shighe u Tartor u Aôndo ua hemen tar la. Aluer se mba timen sha akaa a i ôr sha kwagh u uivande mban la yô, se fatyô u henen sha igbenda i se dondo ikyav i Yesu sha aeren a na la yô. Shighe u u lu henen kwagh sha tseeneke wou shin ne lu eren Mcivir u hen Tsombor yô, ne fatyô u tôôn shighe timen sha uivande mba Yesu mbagenev. Nenge akaa a u fatyô u henen ker la, nahan lam sha mi vea mbagenev. Aluer u ngu eren nahan yô, u zua a akaa a dedoo kpishi a lamen sha mi vea ior!—Rom. 1:11, 12.
18. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u a dondo laa?
18 Shighe u zurum u Yesu una kure tom na shin tar la, Yesu nder or u sha utar, shin or u masetyô ken iorov utar mba Bibilo i kaa ér yange nder ve shin ku la. Kpa kwagh u mnder u shin ku ngun kaha kposo a u mbagenev mbara. Or u Yesu nder un shin ku ne lu ijende na i ishima ishima, man Yesu nder un shighe u ikyon na hii u vihin yô. Ka nyi se fatyô u henen ken akaa a Ityakeda i Ivangeli i ôr sha kwagh u ivande ne laa? Se er nan ve se seer lun a jighjigh u nan ser mba va nderen ior shin kuu? Se lu timen sha mbampin mban ken ngeren u a dondo la.
ICAM 20 U Na Wan Wou u Ishima Ishima La
a Ka sea ôron kwagh u uivande mba Yesu er la nahan, i sagher se iyol kpen kpen. Ikyav i tesen yô, zum u ijeverahumbe mough ken zegemnger yô, Yesu yange ahumbe la, maa huan ving. Shi yange bee mbauangev iangev vev, shi nder mbakpenev shin ku! I nger uivande mban ken Bibilo ér sea ôron yô, i doo se tseegh ga, kpa ka sha u tesen se kwagh. Se lu timen sha uivande mban mbagenev sha er se hen akaa ker sha kwagh u Yehova man Yesu, a aa wase se u seer lun a jighjigh u nan, shi se fa aeren a i gbe u se lu a mi yô.
b Ior mba ken ityar i Bibilo i ter kwagh u i la cii, yange ve nengen ieren i ngohol mbavannya sar sar la ér ka icighankwagh u i gbe u vea er yô. Nahan or a lu a orvannya yô, nan nenge sha a nan tsembelee, nan soo ér kwagh môm a yina orvannya la ga. Nahan or u nan nengen sha mbavannya tsembelee yô, hemban je yô hen iniongo i ivesegh, yange nan soo ér mbavan ivese ve ya kwagh shi ve ma kwagh je i neer ve.
c Ityakeda i Ivangeli la ter uivande mba Yesu er la hemba 30. Kpa ka uivande mbara tseegh ga, Yesu yange er uivande kpishi. Ashighe agen Bibilo ka i zua uivande mbara mbagen sha mbagenev. Kwagen la ‘ior mba ken gar cii’ va hen a na, nahan ‘a bee ior kpishi mba ve lu a iangev la cii iangev vev.’—Mar. 1:32-34.
d Wea soo u fan kwagh u u ôr shin u er sha u surun mba ve zungwen ikyu i ior vev la ishima yô, nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Comfort the Bereaved, as Jesus Did” la, ken Iyoukura i ken zwa Buter i Novemba 1, 2010.
e NGEREN U PASEN FOTO: Orkwasehe vea kwasehe kua mba ve ve ivese ve la mba man wain u doon u Yesu a er la, Yesu gema tile ken ijime ve.