CII man kwagh lu nahan yô, m lu a isharen i fan mimi u ken Bibilo la. Ngôm yange ngohol ityakerada yase i pasen Bibilo la, man akaa a i nger ker la doom kpen kpen, hemban je yô, ufoto mba ve lu ker la. Terem yange soo ér ngôm a ôrom akaa a lu henen la ga. Kpa i sarem u fan, nahan m pinen un mbampin, man a hen kwagh a mo shighe u terem a lu hen ya ga yô. Sha nahan yô, mo kpa m kure ikyaa mer, me tsegha uma wam hen Yehova. Maa ken inyom i 1943 shighe u m lu anyom pue la, i erem batisema hen geri u Blackpool, tar u Ingila.

Hii shighe la je, mo man ngôm se gema duen kwaghpasen imôngo hanma shighe. Yange se er tom a geramafon u pasen ior kwagh. Geramafon yange kehe shi yuhwa je kuma er ukilogram 4 man tiôn nahan. Nenge ase er yange m lu wanye ve, ikyav mbin mbia yuhwam sha wono!

Shighe u m lu anyom 14 la, m soo u eren pania. Nahan ngôm kaa a mo ér m vande lamen a ortamen u eren anmgbianev tom, (u hegen i gem yilan un ér ortamen u sôron atôônanongo) la. Ortamen la kaa a mo ér m hen tomavee u ua suem ken tom pania yô. M er kwagh  u kaa ér m er la. M eren tomavee ne anyom ahar nga kar yô, m lam a ortamen u sôron atôônanongo ugen sha kwagh u tôôn pania. Maa kaa a mo ér: “Za hemen!”

Sha nahan yô, ken uwer u Aipor 1949 la, mo vea ngôm se pande ikyav mbi ken iyou i se kôr haya her la se tee, mbigenev di se gema se er ior iyua a mi, maa se mough se yem ken geri u Middleton, ikyua a geri u Manchester ape se za hii pania la. Iwer inyiin ngi kar yô, m tsua anmgbian ugen mer se lu imôngo se eren pania. Maa branci wase kaa a vese ér se mough se yem hen tiônnongo u i sember veren ken angeri u Irlam la. Ngôm yange eren pania vea anmgbian u kwase, u lu ken tiônnongo ugen yô.

Er m lu anyom 17 tseegh nahan kpa, i kaa a mo man anmgbian u se eren tom pania imôngo la ér, se hemen mbamkombo sha ci u anmgbianev mba vian lu ken tiônnongo u he ne kpuaa tseegh yô. Shighe kar yô, i kaa a mo ér m mough m yem ken tiônnongo u Buxton la, sha ci u lu a mbapasenkwagh kpuaa, nahan gba u a wase un. Akaa a m lu eren ne cii wam agoyol u va eren ityom i ken hemen.

Ken inyom i 1951 la, m nger apelekeshen mer me za Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gileadi la. Nahan kpa, ken uwer u Disemba 1952 la, gomoti kaa a mo ér m za er tom soja. M kaa mer m ngu orpasenkwagh hanma shighe, kpa koti ungwam her ga, gema na zwa ér m yem purusu iwer ataratar. Er m lu ken purusu la, i lôhôm ér m za makeranta u Gileadi, kelase u sha 22 la. Nahan ken uwer u Julai 1953  shighe u m due purusu ica lu a gba ga la, m nyôr girgimnger i i yilan ér Georgic la, u yemen ken kpentar u New York.

M za nyer yô, i lu eren mkohol u lu a itinekwagh ér, New World Society Assembly, (Mkohol u Mzough u Tar u He) la ken inyom i 1953, maa mo kpa m kar m za mkohol shon. Mba been yô, m nyôr igirgirdogo m yem ken geri u South Lansing, kpentar u New York, ape makeranta shon lu la. Er m sember duen ken purusu yô, m lu a inyaregh kpishi ga. M za hungu sha igirgirdogo yô, gba u me nyôr bôôsu me yem ken South Lansing, nahan m gba injô hen orgen u nyôr bôôsu shon vea mo yô, m kimbi mato.

Makeranta u Gileadi la yange u tsaase se tsembelee sha er ‘Ior cii se hingir ve hanma kwagh’ ken tom u mishen yô. (1 Kor. 9:22) Se mba been makeranta yô, i tindim vea Paul Bruun man Raymond Leach ér se za er tom ken tar u Philippines. Yange gba u se kegh visa yase iwer imôngo, mba va ne se i yô, se kôr gbenda ave yemen. Se mough se kar gbenda ken geri u Rotterdam man ken Zegemnger u Mediterenia man ken akpa u mnger u Suez man ken Ityeku i India man ken tar u Malaysia kua ken geri u Hong Kong kpaa. Zende u se er ken mnger ne cii tôô se ayange 47! Ken masejime yô, se za nyôr ken geri u Manila ken uwer u Novemba 19, 1954.

Maa se hii u nyôôso mlu wase sha er a zua sha mlu u ior man zwa u tar u se za lu ker la yô. Nahan kpa, sha hiihii la i tindi se mba utar mban cii hen tiônnongo u lu hen geri u Quezon, ape ior kpishi lamen zwa Buter la. Kpa iwer ataratar ngi kar yô, se hen se fa asember a ken zwa Tagalog kpuaa. Nahan kpa, lu u tom ugen u a va na se la, ua bee a zayol ne.

Iyange igen ken uwer u Mei 1955 la, se mba za hidi kwaghpasen yô, anmgbian Leach man mo se zua a uwashika kpishi ken ruumyou wase. Se mba bughun uwashika mban yô, se kav ser i na se tom u lun mbatamen mba sôron atôônanongo. Hen shighe ne m lu anyom 22 tseegh, kpa tom u i nam ne na yô “ior cii m hingir ve hanma kwagh” sha igbenda i he igen.

Ikyav i tesen yô, er m hii tom u sôron atôônanongo la, kwaghôron wam u ken igbar u hiihii la, lu sha ishigh ki shôôpu i hen angar ugen i i lu ken igbar yô. Ica i gbe ga yô, m kav mer, sha ayange la yô, lu ieren i ior mba ken Philippines u nan kwaghôron u ken igbar, ken igbar kpôô kpôô! Er m gba mi sôron atôônanongo kposo kposo hen ningir ne la, m naan akaaôron ken ayou a ken igbar man sha ityembe kasua man sha ayou a ken geri man sha ajiir a gbidyen bor u i yer ér basketball la man sha ajiir a memen, shi ashighe agen kpishi yô, i lu sha ugodobi. Shighe ugen la, gba u me na kwaghôron hen geri u San Pablo, kpa ura nôô kpishi, nahan m fatyô u nan kwaghôron shon her tembe kasua u geri la ga, maa m kaa a mbatamen mer, vea nenge a doo ve yô, ma m ne kwaghôron ne ken Iyou i Tartor. M been kera yô, mbatamen pinem ér; er u kera ne kwaghôron ne ken igbar ga nahan kpa, se fatyô u kaan ser ka u ken igbara?

Hanma shighe u yange mea za tiônnongo inya yô, i tarem ikyagh hen uya mba anmgbianev. Er uya mban taver ishe ga nahan kpa, hanma shighe yô, ve lu sha ashe wang. Ashighe kpishi, i tarem butu sha ikpande ikyon i i var hen inya ken iyou yô, m yav. Ikya i ôôn iyol lu a myerenem ga, nahan m hen u ôôn iyol ken myer. Yange m zenden sha bôôsu kua mato u i yer ér jeepney la, kpa a gba u me yem ken ucile yô, m nyôr tso. Ken anyom a m lu eren Yehova tom ne cii, m ngu a mato wam iyol yam ga.

Tom u kwaghpasen man u sôron atôônanongo la wasem u henen zwa u Tagalog. Mayange m nyôr kelase mer me hen zwa ne ga, kpa m hen u sha ikyev i anmgbianev, shighe u se dugh kwaghpasen shi se ze mbamkombo la. Anmgbianev mbara yange ve kegh iyol u wasen mo  ér m hen zwa ne, nahan m wuese ve kpishi sha ishimawan man akaa a ve ôrom sha mimi la.

Shighe kar yô, i seer mo ityom i he, nahan gba u me seer nyôôso akaa ken uma wam. Ka ker ken inyom i 1956 i Anmgbian Nathan Knorr va se inya la yô, i kaa a mo ér m er tom vea mbaabaver sha mkohol u vesen u ityar ityar, u i er ken inyom shon la. Yange m fa tom ne ga, nahan kpa mbagenev wasem m hen u eren u. Inyom i môm lu a bee ga tsô, shi i er mkohol u vesen u ityar ityar, u Anmgbian Frederick Franz, mough shin ijiir yase i shin itine la va yô. Anmgbian Franz yange lu ortamen u nengen sha mkohol ne, nahan m nenge er kegh iyol u nyôôso mlu na sha er a zua sha u ior mbara yô. Yange doo anmgbianev mba hen ityônya mbara u nengen er Anmgbian Franz hua ikyondo i ityôô i ior mba ken Philippines, i i yer ér barong Tagalog la, lu nan kwaghôron u ken igbar yô.

Shighe u i nam tom u ortamen u nengen sha haregh la, shi m seer nyôôso mlu wam. Hen shighe ne, se tesen senema u The Happiness of the New World Society (Msaanyol u Mzough u ken Tar u He) la, sha ajiir a ken igbar, man hanma shighe yô, se nôngo u tesen un ken igbar. Ashighe agen yô, ankaam mba purugh ve za se iyol kpen kpen. Usu u senema ne yange u urugh ankaam man u va a mi, ve va nyôr ken ishe i anar u tesen senema la, maa ve saa ker. A been kera yô, i gba u a ovur anar ne, man tom ne lu u kiriki ga! Yange i lu zange u wan agoyol u va tesen senema ne ga, kpa er ior lu seer fan kwagh u nongo u Yehova u sha  tar cii la yô, ve va nenge senema ne, nahan kwagh la a doo se kpishi je.

Upristi mba ken adua u fada, yange ve tuur mbahemenev mba gomoti mbagenev mba hen haregh ve la ér ve de ne se ian i eren mbamkohol asev ga. Shi ashighe agen sea naan kwaghôron ikyua a côôci ve yô, ve tsongor imemegh sha er vea za se ayôôso ato yô. Kpa tom ne za hemen, nahan ior kpishi sha ajiir la, hingir mbacivir Yehova hegen.

Ken inyom i 1959 la, i kaa a mo ér m za er tom shin Betel u ken tar la. Tom u shin Betel la yange u tsaase mo sha igbenda kpishi. Shighe kar yô, i kaa a mo ér m sôron afishi a branci a ken igen. Iyange igen m ze u za sôron tar ugen yô, maa m za tagher ishigh a anmgbian u kwase Janet Dumond, u lu eren tom mishen ken tar u Thailand yô. Yange se sôôr ayol ase shighe kar yô, maa se er ivese. Se er tom u u ne se mkom ne imôngo anyom 51 hegen.

M zua a ian i icivirigh i sôron ior mba Yehova ken ityar kposo kposo 33. M wuese kpishi er ityom i yange m hii eren la, wam agoyol u va eren tom vea ior mba mbamlu vev kua aeren a ityôô ave a kaha yô! Er m zende ityar kposo kposo yô, kwagh ne wasem u nengen wang er Yehova a sangen a sange ior sha dooshima ga yô.—Aer. 10:34, 35.

Doo se kpishi er se lu eren tom imôngo vea anmgbianev asev mba ken tar u Philippines la yô! Hegen ne iyenge i mbapasenkwagh mba ken tar la hemba iyenge i yange m za kohol la, kwa pue. Mo vea Janet se za hemen u eren tom imôngo ken branci u hen geri u Quezon, ken tar u Philippines la. Er m er tom ken tar ugen, i hembe anyom 60 nahan kpa, m kegh iyol u nyôôso mlu wam sha er me er hanma tom u Yehova a nem yô. Akaa a i sember nyôôso ken nongo wase ne na yô, gba u se za hemen u nyôôso mlu wase sha er se er Aôndo tom kua anmgbianev asev yô.

Se er hanma kwagh u se fetyô la cii sha u dondon akaawan a Yehova, man kwagh ne ka gbenda u hemban nan mkom ken uma cii. Shi se nôngo se nyôôso akaa a i gbe hange hange aa se nyôôso la, sha er se hemba fan u eren anmgbianev asev tom yô. Jighilii yô, se kange ishima ser, sha iwasen i Yehova yô, ‘ior cii se hingir ve hanma kwagh.’