1. Apostoli Peteru yange wa Mbakristu kwagh ér nyi, man alaghga se nenge ser se fatyô u dondon kwaghwan shon ga sha ci u nyi?

SEA lu a ishimaverenkeghen i yemen sha za zuan a uma u tsôron shin lun uma gbem sha won shin tar kpa, se cii kwagh u apostoli Peteru ôr a Mbakristu mba i shighe ve mkurem sha ayange a mbaapostoli la una wase se. Peteru nger ér: “Ne ayol a en hingir nen uicighanmbaiorov sha aeren a en cii, er Un u a yer ne la a lu Icighan nahan, gadia i nger ér: ‘Lu nen uicighanmbaiorov, sha ci u mo kpa m ngu icighan.’ ” (1 Pet. 1:15, 16) Mkaanem mara tese ér se fatyô u dondon ikyav i Yehova, u a hemba lun icighan sha won cii la. Se fatyô u lun uicighanmbaiorov sha aeren ase cii, shi gba u se lu nahala. Alaghga se nenge ser se fatyô ga sha ci u se yina. Peteru iyol kpa yange er akaa a shin kpishi; nahan ieren na tese ér se fatyô u “hingir uicighanmbaiorov.”

2. Ka mbampin mba han se lu timen sha mi ken ngeren nee?

² Ken ngeren ne, se lu timen sha mbampin mban: U lun icighanor la inja na ér nyi? Bibilo tese se nyi sha kwagh u icighanmlu u Yehova laa? Se fatyô u hingir icighanor sha ieren yase nena? Aluer se mba uicighanmbaiorov yô, Yehova una nenge se nena?

3. Ior kpishi hen ér icighanor ka nan lu nena shi nan eren kwagh nena, kpa ka nyi ia wase se u fa inja i u lun icighan oro?

³ Ior kpishi hen ér icighanor ka or u nan sen ga shi nan huan akondo a mbatesen kwaghaôndo shi nan eren asenge ga yô. Kpa kape uicighanmbaiorov ve lun la ga. I yila Yehova u a lu icighan la ér “Aôndo u sar sar.” (1 Tim. 1:11) Shi i yila mba ve civir un la ér ‘mba i saan ve iyol.’ (Ps. 144:15) Yesu yange venda ior mba akondo a ve lu kposo a mbagen, shi ve eren akaa a dedoo ér ior ve nenge a ve la. (Mat. 6:1; Mar. 12:38) Mbakristu mba mimi fa inja i u lun icighanor la, sha ci u Bibilo  pase wang. Se na jighjigh ser mayange icighan Aôndo wase u se doo un ishima la una kaa ér se er ma kwagh u a gande se agee ga. Nahan aluer Yehova kaa a vese ér: “Lu nen uicighanmbaiorov” yô, se fa dedoo ser se fatyô. Nahan kpa, cii man se hingir icighanor sha ieren yase yô, a gba u se fa inja i u lun icighanor la.

4. U lun icighanor la inja na ér nyi?

⁴ U lun icighanor la inja na ér nyi? Ka a ter ishember i “icighan” la ken Bibilo yô, i lu ieren man mlu u wang u civir Aôndo shin icighanmlu jighilii je i ôron ye. Shi a fatyô u pasen inja i ishember ne ér ka u tseghan shin dughun iyol you ken akaa agen cii kera wer u civir Aôndo. Inja na yô, aluer ieren yase ngi wang, shi se mba civir Yehova sha gbenda u a lumun a mi la, shi se ya ijende vea na kangenaa yô, se lu icighanor. Ka kwagh u kpiligh se iyol kpishi er se uumace mba se lu a mbamshi ne di nahan kpa, Yehova u a lu icighan shin a lu wang a mshi shio la a soo u yan ijende vea vese kangenaa yô!

5. Ka nyi se fatyô u fan sha kwagh u Yehova hen mbatyomov mba jighjigh?

⁵ Yehova ngu wang sha hanma gbenda cii. Ka kwagh u mbatyomov mba ve lu ikyua a ikyônough ki torough ki Yehova la yange ve ôr je la. Mbagenev ken a ve kaa ér: “Icighan, icighan, icighan, kape TER u akum a Sha A lu la.” (Yes. 6:3) Mbatyomov fatyô u lun vea Aôndo ve u a lu icighan la kôôsôô sha ci u ve kpa mba icighan, shin mba wang er un nahan. Ka nahan ve, yange ortyom nana va ôron loho u Aôndo hen ma ijiir shin tar ve, ijiir la i hingir icighanjiir ye. Ka kwagh u yange er shighe u Mose nenge ageva lu yeghen usu je la.—Eks. 3:2-5; Yos. 5:15.

6-7. (a) Ekesodu 15:1, 11 kaa ér, Mose yange pase icighanmlu u Aôndo wang nena? (b) Ka nyi yange i umbur Mbaiserael ér Aôndo ngu icighana? (Nenge foto u sha igbende.)

⁶ Yange Mose hemen Mbaiserael mba za peren Zegemnger u Nyian yô, a pase wang ér Aôndo ve, Yehova, ka icighan Aôndo. (Ôr Ekesodu 15:1, 11.) Mbaigipiti mba yange ve civir mbaaôndo mba aiev la lu uicighanmbaiorov ga. Kape mba ve civir mbaaôndo mba Mbakanaan la kpa lu uicighanmbaiorov ga je la. Yange ve naan mbaaôndo vev mbara iniav sha ônov vev, shi ve eren idya ken utempel vev. (Lev. 18:3, 4, 21-24; Dut. 18:9, 10) Yehova ngu kposo a mbaaôndo mbara. Mayange una kaa ér mbacivir un ve er ma iferkwagh ga. Ngu icighan a mshi shio man sha hanma gbenda cii. Yange i nger ishember i umbur Mbaiserael kwagh ne sha kpande u zenaria u zegepristi yange nan zer sha tsar u sha ityou la. Yange i nger ishember shon er ka i gber ikyav sha kwagh nahan, ér: “I TSEGHA UN SHA CI U TER.”—Eks. 28:36-38.

⁷ Kwagh u yange i nger sha kpande la ne lu u pasen hanma or u nan nenge a mi cii wang er Yehova a lu icighan sha hanma gbenda cii yô. Nahan kpa, Oriserael u nan fetyô u nengen a kpande la ga sha ci u nan fatyô u zan ikyua a zegepristi ga la di ye? Yange nana nenge a mi ga kpa nan fa ér Yehova ngu icighana? Een! Sha ci u hanma Oriserael cii yange nan ungwa loho la, shighe u nomso man kasev man mbayev cii kohol, i lu ôron ve Atindi la. (Dut. 31:9-12) Yange wea lu her yô, ma u ungwa mkaanem man: “Ka Mo M lu TER Aôndo wen [ye]; nahan . . . lu nen uicighanmbaiorov je, gadia Mo M ngu icighan je.” “Lu nen uicighanmbaiorov, gadia Mo kpaa M ngu icighan je.”—Lev. 11:44, 45; 20:7, 26.

8. Ka nyi se hen ken Levitiku 19:2; man 1 Peteru 1:14-16?

⁸ De se time sha kwagh ugen u Yehova yange  kaa ér i ôr Mbaiserael cii ve ungwa yô, ken Levitiku 19:2. Yehova kaa a Mose ér: “Ôr kwagh a mkohol u Mbaiserael cii, kaa a ve wer: Lu nen uicighanmbaiorov, gadia Mo TER, Aôndo wen, M ngu icighan je.” A shi nan kpa, lu mkaanem ma ivur Ruamabera ne apostoli Peteru ôr shighe u lu wan Mbakristu kwagh ér ve ‘hingir uicighanmbaiorov’ la ye. (Ôr 1 Peteru 1:14-16.) Nyian ne, kera gba u se eren kwagh sha Atindi a Mose la ga. Nahan kpa, kwagh u Peter nger la tese ér kwagh u se hen ken Levitiku 19:2 la ngu vough: Yehova ngu icighan, nahan mba Yehova a doo ve ishima cii, gba u vea lu uicighanmbaiorov. Aluer se mba a ishimaverenkeghen i yemen sha, shin va lun uma shin tar gbem sha won kpa, gba u se cii se lu uicighanmbaiorov.—1 Pet. 1:4; 2 Pet. 3:13.

9. Aluer se time ken Levitiku ityough 19 yô, kwagh la una wase se nena?

⁹ Er se soo ser se eren kwagh u doon Aôndo wase u a lu icighan la yô, sar se kpishi u ma se fe er se er ve se hingir uicighanmbaiorov yô. Yehova ôr se kwagh u una wase se u eren kwagh ne yô. Ape se zua a kwaghwan na shon yô, ka ken Levitiku ityough 19. Orheberu u a tôvon sha akaa yô, iti na ér Marcus Kalisch, a nger ér: “Ken takeda u Levitiku cii, ityough kin hemba ôron akaa vighe vighe man sha igbenda kposo kposo. Shi hemba kin a inja sha akaa agen ken takeda u Levitiku, kua ityakeda i Bibilo i itian i hiihii la cii.” Umbur wer Levitiku ne hii sha mkaanem man, ér: “Lu nen uicighanmbaiorov.” Hegen se nenge avur agen ken ityough kin, a a tese igbenda kposo kposo i se fatyô u lun uicighanmbaiorov sha akaa a se eren ayange ayange la yô.

10-11. Levitiku 19:3 kaa ér gba u se er nyi, man kwagh la ngu hange hange sha ci u nyi?

¹⁰ Yehova kaan ér Mbaiserael ve lu uicighanmbaiorov cii yô, shi a kaa ér: “Hanmô wen nana̱ cian ngô u nan kua ter u nan . . . Ka Mo TER M lu Aôndo wen ye.”—Lev. 19:2, 3.

¹¹ Kwagh ne tese wang ér gba u se eren kwagh u Aôndo a kaa ér se naan mbamaren asev icivir la. Umbur kwagh u Yesu yange ôr zum u orgen pine un mpin ne la, or la pine un ér: “Ka nyi i dedoo i gbe u me er ve me zua a uma u tsôrono?” (Mat. 19:16-19) Yesu yange puu Mbafarishi man mbangeren atindi  sha ci u yange ve nôngo sha afatyô ve cii ér vea palegh u nengen sha mbamaren vev. Sha nahan yô, ve “gema kwaghôron u Aôndo hingir gbilinkwagh.” (Mat. 15:3-6) “Kwaghôron u Aôndo” la wa tindi u sha utaan u ken Atindi a Pue la ker, kua kwagh u i ôr ken Levitiku 19:3 la. (Eks. 20:12) Shi umbur wer i kaa ér “Lu nen uicighanmbaiorov, gadia Mo TER, Aôndo wen, M ngu icighan je,” mba been maa i ôr ken Levitiku 19:3 la ér hanma or nana cia ngô u nan kua ter u nan.

12. Se dondo kwagh u Levitiku 19:3 a kaa ér se eren la nena?

¹² Aluer se hen sha tindi u Yehova a we ér se naan mbamaren asev icivir la yô, alaghga se pine ayol a ase ser, ‘M ne mbamaren av icivir je kpa?’ Wea nenge wer icivir i yange u naan mbamaren ou la kuma ga yô, u fatyô u tsuan hegen wer u sôr inja. Kwagh u a kar yô a kar. Kpa hii hegen je, er kwagh u u fetyô la cii sha er u luun vea mbamaren ou shi u wasen ve, a hemba er yange u eren la yô. Shighe ugen u ker ian u za lu vea ve shighe gôgônan. Shi alaghga a gba u u wase sha u yamen ve akaa a a ban ve, shin suen ve wer ve za hemen u lun vea Yehova kôôsôô shi civir un. Shi u fatyô u seer taver ve ishima shi surun ve ishima kpaa. Aluer u ngu eren akaa ne yô, u ngu dondon kwagh Levitiku 19:3 a ker ér se eren la.

13. (a) Ka nyi igen Levitiku 19:3 a kaa ér se ere? (b) Se dondo ikyav i Yesu sha kwagh u i nger ken Luka 4:16-18 la nyian nena?

¹³ Levitiku 19:3 tese se kwagh ugen u una wase se se hingir uicighanmbaiorov yô. A ôr kwagh u kuran Iyange i Memen. Mbakristu mba sha ikyev i Atindi a Mose la ga, nahan se mba memen sha Iyange i Memen i ken hanma kasua la ga. Nahan kpa, se fatyô u henen akaa kpishi sha gbenda u Mbaiserael memen sha Iyange i Memen la, man er kwagh la yange a wase ve yô. Yange a lu sha Iyange i Memen yô, i gba u a mem ityom i i eren ayange ayange la shi a civir Yehova. * Ka nahan ve, Yesu zaan ken shinagoge u hen gar u lu her la sha Iyange i Memen za ôron Mkaanem ma Aôndo ye. (Eks. 31:12-15; ôr Luka 4:16-18.) Tindi u Aôndo u i nger ken Levitiku 19:3 ér “waan nen ayange a memen a [Na] ikyô” la a taver se ishima u veren aan a memen ityom i se eren ayange ayange la, sha er se hemba veren ishima u civir Aôndo a akaa a ase yô. U nenge wer gba u u nyôôso akaa agen ken uma wou sha er u fatyô u dondon tindi ne yôô? Aluer u ngu zuan a ian i civir Yehova hanma shighe yô, u hingir u yan ijende a na kangenaa. Man kwagh ne ka kwagh u hange hange u una wase u u hingir icighanor yô.

14. Ka kwagh u mimi u vesen u nyi i ôr kwa kimbir kimbir ken Levitiku ityough 19 jimin ciili?

¹⁴ Levitiku ityough 19 ôr kwagh u mimi u vesen ugen kwa kimbir kimbir, u una wase hanma wase nana za hemen u lun icighanor yô. Ivur i sha 4 la kure sha mkaanem man, ér: “Ka Mo TER [shin, Yehova] M lu Aôndo wen ye.” I ôr kwagh ne shin imbakwagh ne kwa 16 ken ityough kin. Kwagh ne umbur se tindi u hiihii ken Atindi a Pue, u a kaa ér: “Ka Mo TER, M lu Aôndo wou . . . ye. De lu a mbaaôndo mbagenev ga, saa Mo” la. (Eks. 20:2, 3) Hanma Orkristu u nan soo ér nana lu icighanor yô, gba u nana nôngo sha afatyô u nan cii sha er ma kwagh shin ma orgen nana hemba gban nan kwagh a Yehova ga yô. Shi er se lu Mbashiada mba Yehova yô, se soo ser se palegh u eren nyityôkwagh i ia va a ilyahan sha icighanti na cii.—Lev. 19:12; Yes. 57:15.

15. Doo u kwagh u avur agen ken Levitiku ityough 19 a a ôr sha kwagh u nagh ku nan la una na se er nyi?

 ¹⁵ Mbaiserael yange ve tese ér Yehova ka Aôndo ve sha ci u ve lumun u kuran atindi a na. Levitiku 18:4 kaa ér: “Ka akaaôron a Am a ijirigh, eren nen sha mi ye; man shi ka akaawan a Am kpaa, waan nen a ikyô, zenden nen sha mi ye; ka Mo TER M lu Aôndo wen ye.” I ter “akaawan” la agen ken ityough 19 sha ci u ikyurior i Iserael. Ikyav i tesen yô, i ôr kwagh u iniav mbi nan sha zendenya ken ivur i sha 5-8, man 21, 22 la. Yange gba u Mbaiserael vea naan iniav mbira sha gbenda u vea “hôngor a icighankwagh u TER” ga yô. Doo u kwagh u avur ne a ôr la una na a gba se ishima u eren kwagh u doon Yehova shi se wuese un hanma shighe er ka nagh ku doon un se lu nan nahan, er Mbaheberu 13:15 a kaa ér se eren la.

16. Ka kwaghwan u ken Levitiku ityough 19 u han una fatyô u umbur se mkposo u mbacivir Aôndo a mba ve civir un ga laa?

¹⁶ Kwagh u una wase se u hingir uicighanmbaiorov yô, saa se tesen ieren yase ken igbar ser se mba kposo a mba ve civir Aôndo ga la. Alaghga a taver se u eren nahan. Ashighe agen yô, alaghga mba se ze makeranta môm a ve, shin se eren tom ijiir i môm, shin ior asev mba ve civir Yehova ga la shin mbagenev vea lu zan se iyol ér se nyôr u eren akaa a aa yange se u civir Yehova sha gbenda u a soo la yô. Shighe u kwagh a lu nahan yô, a gba u se tsua kwagh u vesen u se er yô. Kpa ka nyi ia wase se u tsuan kwagh u voughlo? Nenge kwaghwan u injaa u ken Levitiku 19:19, vegher u masen la, a kaa ér: “De hee riga u i kor un sha akondo atô ahar iyol ga.” Tindi ne yange wase mluashe u ikyurior i Iserael due kposo a u akuraior a a wa ndor a ve la. Nyian ne, er se kera lu sha ikyev i Atindi la ga yô, aluer Orkristu hua ikyondo i i tume sha mou tseegh ga, i nungwa akaa agen sha mi kpa, ka kwaghbo ga. Kpa ka se venda u huan imba akondo i ior mba atesen a ve kua aeren a ve a hendan a atesen a Bibilo la, ka a lu mba se ze makeranta môm a ve, shin se eren tom ijiir i môm a ve, shin a lu ior asev je kpaa. Ka mimi, ior asev ka ve doo se ishima, shi se mba tesen mbawan ndor a vese dooshima. Kpa akaa a ka se tsua u eren ken uma wase la ka a tese ér se soo u ungwa imo i Yehova, ka a lu u akaa shon aa na se due kposo a ior mba se lu hen atô ve la je kpaa. Gba keng u se eren nahan sha ci u, aluer se soo u hingir icighanor yô, saa se tesen sha ieren yase ser se tsegha iyol yase shi ci u Aôndo.—2 Kor. 6:14-16; 1 Pet. 4:3, 4.

17-18. Ka akaa a injaa a nyi se fatyô u henen ken Levitiku 19:23-25?

¹⁷ Ishember i “ka Mo TER M lu Aôndo wen ye” la yange ma i umbur Mbaiserael ér gba u vea tese ér Yehova hemba gban ve kwagh ken  uma ve. Levitiku 19:23-25 tese gbenda môm u yange ma ve er kwagh ne yô. (Ôr.) Mkaanem man yange ma a lu Mbaiserael a inja kpishi shighe u ve nyôr ken Tar u Ityendezwa la. Yange or a môôr ikyon i yan yô, i gba u nana ya atam a ikyon la ga, zan zan anyom atar. A kôron ken inyom i sha unyiin yô, i tsegha atam a ikyon la cii, sha ci u icighanjiir u Aôndo. Saa inyom i sha utaan la or u nan môôr ikyon la yange nan ya atam a ikyon shon ye. Tindi ne yange ma wase Mbaiserael u fan je ér gba u akaa a ve aa hemba gban ve kwagh a Yehova ga. Yehova yange soo ér ve na jighjigh ér una nenge sha a ve doo doo, shi ve hemba veren ishima u civir un. Yange soon ér kwaghyan a ban ve ga. Shi kaa a ve ér ve naan uiyua hen icighanjiir na, ape ve cii ve civir un la.

¹⁸ Tindi u i nger ken Levitiku 19:23-25 la umbur se mkaanem ma Yesu ôr ken Ityesen i sha Uwo la. A kaa ér: “Ishima i de u nyian ne . . . sha kwagh u ne ya shin sha kwagh u ne ma la.” Yesu shi kaa ér: “Ter wen u sha la fa er kwagh a gbe ne a akaa ne cii yô.” Yehova una na se akaa a kwagh a gbe se a mi la, er annyomov kpa a nan ve nahan. (Mat. 6:25, 26, 32) Se na jighjigh ser Yehova una nenge sha a vese doo doo. Nahan ka se ‘naan iyua’ ving ving sha ci u wasen mba kwagh a tser ve la. Shi ka i saan se iyol u nan hanma kwagh u se fetyô cii sha ci u i wase u kimbin akaa a tiônnongo a vihin inyaregh sha mi la. Yehova ka a nenge iyua i se ne u suen mcivir na la. (Mat. 6:2-4) Aluer se mba nan iyua yô, se mba tesen ser sa kav akaa a injaa a se hen ken Levitiku 19:23-25 la.

19. Avur a u tim sha mi ken Levitiku ityough 19 ne wase u nena?

¹⁹ Se time sha avur a Levitiku ityough 19 kpuaa tseegh, se fa er hanma wase nana er ve nana lu er icighan Aôndo wase nahan yô. Aluer se mba kaven un yô, a tese ér se mba nôngon ser se ‘hingir uicighanmbaiorov sha aeren a ase cii.’ (1 Pet. 1:15) Ior kpishi mba ve civir Yehova ga yô, ka ve nenge a ieren i dedoo i mbacivir un la. Jighilii yô, kwagh la ka a na mbagenev ve wuese Yehova. (1 Pet. 2:12) Kpa akaa agen shi nga a se fatyô u henen ken Levitiku ityough 19 yô. Ngeren u dondon la una time sha avur agen ken ityough kira, shi una wase se u fan akaa agen a se eren ken uma wase ve se ‘hingir uicighanmbaiorov,’ er apostoli Peteru ôr a vese nahan yô.