1-2. Ka nyi se tim sha mi ken ngeren u se sember henen laa, man ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

KEN ngeren u se sember henen la, se time sha akaawan a injaa ken Levitiku ityough 19. Ikyav i tesen yô, ken ivur i sha 3 la, i pase se ér Yehova yange kaa a Mbaiserael ér ve naan mbamaren vev icivir. I pase se er nyian se fatyô u dondon kwaghwan la sha u wasen mbamaren asev sha akaa a kwagh a gbe ve a mi la, taver ve ishima shi surun ve ishima, shi wasen ve ve za hemen u civir Yehova yô. Shi ken ivur shon i môm, Aôndo umbur ior nav er i gbe hange hange u vea waan Iyange i Memen ikyo yô. I pase se ér, shin er i gbe u se kura tindi u Iyange i Memen la nyian ga nahan kpa, se fatyô u dondon kwaghwan la sha u veren shighe u eren akaa sha ci u Yehova ken hanma iyange. Aluer se mba eren nahan yô, se tese ser se mba nôngon sha afatyô wase cii ser se lu uicighanmbaiorov, er i ôr ken Levitiku 19:2 man 1 Peteru 1:15 ér se er nahan.

² Ken ngeren ne, se za hemen u timen ken Levitiku ityough 19. Ityough kin kia tese se nyi sha kwagh u wan mbaawanev ikyo, man u eren kwagh a ior sha mimi, man u tesen hanma or dooshima? Se soo u lun uicighanmbaiorov er Aôndo nahan. Yô de se nenge nen kwagh u se fatyô u henen la.

3-4. Levitiku 19:14 kaa ér yange gba u Mbaiserael ve eren a mbaakondoato shin mbaapirashe nena?

³ Ôr Levitiku 19:14. Yehova yange soo ér ior nav ve eren a mbaawanev doo doo. Ikyav i tesen yô, yange kaa a Mbaiserael ér ve de tuhwan orakondoato ga. ityuhwanev mbira wa u anger or shin wan nan ifyan. Vihi u eren a orakondoato nahan kpen  kpen! Nana fatyô u ungwan kwagh u i ôron sha a nan la ga, nahan nana fatyô u eren ma kwagh sha u paan iyol i nan ga.

⁴ Heela tseegh ga, ken ivur i sha 14 la kpa, Aôndo ôr a mbacivir un ér ve “de pende orapirashe kwagh u nôngon gbev a mi sha hemen ga.” Takeda ugen ôr kwagh u mbaawanev kaa ér: “Yange i nzughul a mbaawanev shi i er ve afer kpishi hen tiôntar u tar u Iserael lu her la.” Alaghga mbaaferev yange vea nenge orapirashe nana yemen yô, ve kar ve za penda kwagh sha gbenda ér nana za wever sha mi nana gba nana vihi iyol, shin vea se nan. Lu ifer i vesen! Nahan Yehova wa tindi ne ér i wase mbacivir un u nengen er i gbe u vea zungwen mbaawanev mhôônom yô.

5. Se tese ser mhôônom kôr se a mbaawanev nena?

⁵ Yesu yange a tese ér mhôônom kôr un mbaawanev. Umbur kwagh u yange tindi ér i za ôr Yohane u Eren Batisema ne, ér: “Mbaapirashe mba nengen hegen shi mbaawanev mba zenden tsembelee. Mba wanger mbaamandev imande ve, shi mbaakondoato mba ungwan. Mba nderen mbakpenev shin ku.” Yesu yange una er ivande yô, ‘ior mba ve nenge la cii ve wuese Aôndo.’ (Luka 7:20-22; 18:43) Ka i doo Mbakristu u tesen ér mhôônom kôr ve a mbaawanev, er Yesu nahan. Nahan ka se eren a mbaawanev doo doo, shi se tesen ve ikyo i wan shi se waan ishima a ve. Ka mimi, Yehova na se tahav mbu eren uivande er Yesu nahan ga. Kpa se a mba a ian i icivirigh i pasen mbaawanev shin mba ashe a pir ve sha akaa a ken jijingi la loho u dedoo u sha kwagh u paradiso, u mba vea lu ker la cii vea lu vough sha iyol kua ken jijingi kpaa la. (Luka 4:18) Loho u dedoo ne ngu nan ior kpishi mba wuese Aôndo.

6. Avur agen ken Levitiku ityough 19 seer pasen akaa a i ôr ken Atindi a Pue la nena?

⁶ Avur agen ken Levitiku ityough 19 la seer pasen akaa a i ôr ken Atindi a Pue la. Ikyav i tesen yô, tindi u sha anigheni la kaa wang ér: “De iin ga.” (Eks. 20:15) Alaghga or a hen ér aluer nan ngu palegh u tôôn kwagh u a lu u nan ga yô, nan ngu kuran tindi la. Nahan kpa, nana gema a lu iin sha igbenda igen.

7. Or u zenden kpenga nana fatyô u peren tindi u sha anigheni ken Atindi a Pue, u a yange iv la nena?

 ⁷ Alaghga or u zenden kpenga nana hen ér nan iin ga sha ci u i gbe je kpa nan tôô or kwagh a mfe u nan shio ga. Kpa nan eren kasua a ior sha mimi hanma shighe kpa? Er i nger ken Levitiku 19:35, 36 nahan, Yehova kaa ér: “De eren nen ifer sha . . ikyaren i iniembe, shin sha myoho, shin sha ikyagh ki karen kwagh a mi kpaa ga. Ka iyôgh ki karen ki vough man uikyaren mba vough man efa u vough man hin u vough kpaa, luun nen a mi ye.” Or u zenden kpenga yange nana karen akaa a myôm ma vough ga, shin uikyaren mba vough ga, sha er nana nyighe mba nan eren kasua a ve la yô, i lu iv je nan iin ve ye. Avur agen ken Levitiku ityough 19 shi pase kwagh la wang.

8. Akaa a i seer ôron ken Levitiku 19:11-13 la yange wase Mbaiserael u dondon kwaghwan u ken tindi u sha anigheni la nena, man kwagh la una wase se u eren nyi?

⁸ Ôr Levitiku 19:11-13. Vegher u hiihii u ivur 11 la kaa ér: ‘De iin ga.’ Ivur i sha 13 la zua iv vea u eren kwagh a ior sha anyighe, sha ci u i kaa ér: “De ye [or] kwagh sha apera ga.” Nahan aluer or ngu yan mba kwagh a zua ve a nan la akaa sha apera shin nan ngu nyighen ior yô, nan ngu iin. Tindi u sha anigheni ken Atindi a Pue la kaa ér iv ka kwaghbo. Kpa akaa a i seer ôron sha kwagh ne ken Levitiku la yange wase Mbaiserael u kaven er kwaghwan u a lu ken tindi shon la a tese ér gba u vea eren hanma kwagh sha mimi yô. Doo u se hen sha gbenda u Yehova a nengen anyighe man iv la. Pine ase iyol you wer: ‘M hen sha kwagh u i ôr ken Levitiku 19:11-13 la nahan, m nenge mer gba u me sôr inja, hemban je yô sha gbenda u m eren kwagh u inyar a ior, shin m eren tom laa?’

9. Tindi u ken Levitiku 19:13 la yange wase mbatomov ken ikyurior i Iserael sha ayange a tsuaa la nena?

⁹ Gbenda ugen u eren kwagh a ior sha mimi, u i gbe u Orkristu u nan tee ior tom nana hen sha mi yô, ka kwagh u vegher u masetyô u Levitiku 19:13 a ôr la, ér: “Injar i ortom u sha tôndo i̱ de tse her a we zan zan sev mbu aven ga.” Mbaiserael kpishi yange ve yaren tom ken atev. Mbajodov ngohol injartom ve hanma iyange shighe u ve kur tom yô. Yange i lu u a kimbi or injar sha iyange i nan er tom la ga yô, tsombor u nan ua tsa ijen. Nahan Yehova pase ityôkyaa i yange wa tindi la wang ér: “Nan ngu icanor je, nan ngu veren ishima i nan sha mi.”—Dut. 24:14, 15; Mat. 20:8.

10. Ka nyi se fatyô u henen ken Levitiku 19:13?

¹⁰ Nyian ne, mbatomov kpishi mba kimbin ve injartom ve kwa môm shin kwa har ken uwer, mba kimbin ve hanma iyange ga. Nahan kpa, kwaghwan u ken Levitiku 19:13 la ngu a inja nyian kpaa. Ior mbagenev ka ve tôô ior tom ve zuan a liba sha a ve kpishi, kpa inyaregh ki ve kimbin mbatomov la ki gema ki yina sha tom u ve eren ve la ica je. Ka ve fa je ér uma taver mbatomov mban, nahan aluer mba kimbin ve aninyar u cuku kpa, vea za hemen u eren ve tom her. Mba ve eren a mbatomov vev nahan la cii ka di vough er ‘injar i mbatomov vev mba sha tôndo la ngi tsan hen a ve zan zan,’ mba lumun u kimbin ve ga nahan. Gba u Orkristu u nan tôô ior tom la nana nôngo sha afatyô u nan cii nana eren a mbatomov mba nan sha inja. Shi de se nenge nen kwagh ugen kpaa, u se fatyô u henen ken Levitiku ityough 19 yô.

11-12. Ka nyi Yesu yange tese ér ngi hange hange shighe u ôr mkaanem ma ken Levitiku 19:17, 18 laa?

¹¹ Aôndo soo ér se palegh u eren ior ifer tseegh tsô ga. Se fatyô u nengen a kwagh ne ken Levitiku 19:17, 18. (Ôr.) Yehova kaa wang ér: “Or u nan we ndor a we nana̱ doo u  ishima er we iyol you nahan.” Saa Orkristu nana tese nahan sha ieren i nan ve, a doo a Aôndo a nan ye.

¹² Yesu yange tese er tindi u i nger ken Levitiku 19:18 la a lu hange hange yô. Orfarishi ugen pine Yesu ér: “Ken Atindi cii, ka tindi u han a lu u hemban ciili?” Yesu kaa ér “tindi u hemban cii man u hiihii” yô ér, Yehova a̱ doo se ishima kpee je, a ishima yase cii man a uma wase cii man a mhen wase cii. Yesu maa ôr mkaanem ma ken Levitiku 19:18 la, ér: “U sha uhar u a lu er ngula nahan yô, ka un ne: ‘Or u nan we ndor a we nana̱ doo u ishima kpee je, er iyol you nahan.’ ” (Mat. 22:35-40) Igbenda i tesen ior dooshima ngi kpishi. Se fatyô u henen igbenda shon igen ken Levitiku ityough 19.

13. Yosev yange dondo kwaghwan u ken Levitiku 19:18 la nena?

¹³ Gbenda ugen u tesen ior dooshima yô, ka u dondon kwaghwan u ken Levitiku 19:18 la. Ivur la kaa ér: ‘De oron iyev ga, shi de we ishima boogh a or ga.’ Se kpishi se fa ma or u yange ishima zer vihin nan a orgen hen ijiirtom i nan, shin nan zer yuen or u nan ze makeranta môm a nan gbem, shin nan wa kwagh ishima a anmgbian u nan u ken agbaa, shin u hen tsombor zan zan anyom imôngo je yô! Umbur er anmgbianev mba Yosev mba pue mba ve lu ter môm vea na la yange ve wa kwagh ishima a na, nahan kwagh la na ve kôr un ihyom je ve er un ifer yô. (Gen. 37:2-8, 25-28) Kpa Yosev yô, er kwagh a ve dang ga! Shighe u lu sha ian i utaha la yange una soo kpa ma or anmgbianev nav mba sha ter mbara iyev, kpa zungwe ve mhôônom. Yosev yange wa kwagh ishima a ve ga. Kpa er kwagh u Levitiku 19:18 a kaa ér se er keng keng la.—Gen. 50:19-21.

14. Ka nyi i tese ér nyian kpa gba u se dondo akaawan a ken tindi u i nger ken Levitiku 19:18 laa?

¹⁴ Er Yosev or anmgbianev nav iyev ga, kpa de ve kwaghbo nahan, ka kwagh u i gbe u hanma Orkristu u nan soo ér i doo Aôndo a nan cii nana eren je la. Yesu ôr kwagh ne shighe u lu tesen mbahenen nav u eren msen la kpaa, sha ci u a kaa ér se deen mba ve er se akaabo la. (Mat. 6:9, 12) Apostoli Paulu kpa wa Mbakristu kwagh ér: “Ne mba doon mo ishima, de oron nen iyev ayol a en ga.” (Rom. 12:19) Shi yange kaa a ve ér: “Waan nen ishima a  mbagenev shi deen nen mbagenev kwaghbo sha mimi hanma shighe cii, aluer or er kwagh a orgen doo nan ga je kpaa.” (Kol. 3:13) Akaawan a Yehova nga gem ga. Nyian kpa, gba u se dondo akaawan a ken tindi u i nger ken Levitiku 19:18 la.

15. Ka ikyav i nyi i wase se u kaven er i hii ve i doo u se deen ior kwaghbo shi se umbur akaabo a ve er se la ga?

¹⁵ Se tese ikyav. Ishimavihin ngi ker atô kposo kposo, er avav nahan. Avav agen ka a lu cuku; agen a kehe. Ikyav i tesen yô, u ngu nôngon wer u bugh envelop, maa washika u i we ker la tsever. Kwagh la ka una er se yô, i vihi se, kpa i vihi se gbem ga. Iyange ka ia karen i môm shin ayange ahar nahan je, kwagh la a bee se ken ishima. Kape akaa a vihin a ior ve eren se la kpa agen a lu a cuku je la. Ikyav i tesen yô, alaghga ijende yase ia ôr shin ia er kwagh u vihin se, kpa se fatyô u den nan kwaghbo la fele. Kpa aluer se tôndo ivav kehe yô, a gba u ortwer nana kor ivav shon shi nana kange i. Aluer se zer benden ave sha ivav shon yô, ia bee ga, shi alaghga ia lu seer a seer. Vihi yô, alaghga orgen nana eren imba kwagh la shighe u i er nan kwagh u vihin kpishi yô. Alaghga ka nan zer henen sha ishimavihin i nan, kua sha kwagh u vihin u i er nan la gbem, er kwagh shon a vihi kpishi yô. Kpa mba ve we kwagh ishima a or nahan la ka ve wuan a wua ayol a ve. Hemba doon u se dondo kwaghwan u ken Levitiku 19:18 la!

16. Levitiku 19:33, 34 kaa ér Yehova yange soo ér Mbaiserael ve eren ushirmbaiorov ken tar ve nena, man ka nyi se fatyô u henen ken kwagh la?

¹⁶ Er Yehova kaa a Mbaiserael ér mbawanndor ve doo ve ishima nahan kpa, lu kaan ér i lu ior-nyian shin mba ve lu tar môm a ve la tseegh ve doo ve ishima ga. Yange kaa ér ushirmbaiorov mba ve lu hen a ve la kpa ve doo ve ishima. A ôr kwagh ne wang ken Levitiku 19:33, 34. (Ôr.) Yehova yange soo ér Mbaiserael ve eren kwagh a shiror “er ka or u tar la jim yô,” shi ‘nana doo ve ishima’ er iyol ve nahan. Ikyav i tesen yô, Tindi yange kaa ér Mbaiserael ve deen mbaatsanev kua ushirmbaiorov ve yaren twar ken ishule ve. (Lev. 19:9, 10) Kwaghwan u sha kwagh u doon a ushirmbaiorov la ngu sha ci u Mbakristu nyian. (Luka 10:30-37) Vea dondo kwaghwan ne nena? Ior umiliôn imôngo sha tar mough sha ajiir a ve yem ken ityar igen, man alaghga mbagenev mba hen ijiir you la. Gba keng u se eren kwagh a ambaaior la sha icivir, vea lu nomso shin kasev shin mbayev kpaa.

17-18. (a) Levitiku 19:2 man 1 Peteru 1:15 kaa a vese ér se er nyi? (b) Ka tom u vesen u nyi apostoli Peteru yange kaa a vese ér se ere?

¹⁷ Levitiku 19:2 man 1 Peteru 1:15 cii kaa a mbacivir Aôndo ér ve lu uicighanmbaiorov. Avur agen kpishi ken Levitiku ityough 19 wase se u fan akaa a se eren ve Yehova una lumun se yô. Se time ka sha avur a a pase akaa a i doo u se er, man a i doo u se palegh la tseegh. * Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la tese ér Yehova soo ér se kpa se dondon akaawan la ken uma wase. Kpa apostoli Peteru ter kwagh ugen kpaa.

¹⁸ Alaghga se lu civir Yehova shi eren akaa a dedoo sha ci u ior. Kpa apostoli Peteru ôr a Mbakristu ér ve er kwagh u vesen ugen. Peteru yange ôr kwagh ugen cii mase kaan a Mbakristu ér ve lu uicighanmbaiorov ye. A kaa ér: “Kange nen ishima u eren tom.” (1 Pet. 1:13, 15) Ka nyi tomo? Peteru kaa ér anmgbianev mba Kristu mba i shighe ve mkurem la vea “ ‘yôô aeren a dedoo’ a Un u a yer” ve la. (1 Pet. 2:9) Jighilii yô, Mbakristu cii mba a ian i icivirigh i eren tom u hemban cii, u u lu hemban wasen ior a ityom igen i se eren la cii yô. Ka kwagh u icivirigh kpishi er uicighanmbaiorov mba Aôndo ve lu eren tom u pasen kwagh shi tesen ior la sha gbashima hanma shighe yô! (Mar. 13:10) Aluer se mba nôngon sha afatyô wase cii dondon akaawan a ken Levitiku ityough 19 la yô, se tese ser Aôndo wase doo se ishima kua hanma or cii. Shi se tese ser sar se u ‘hingir uicighanmbaiorov’ sha aeren a ase cii.