U Eren Tom Vea Mbagenev Doo Doo Kpa?
“M LU vea na, er or u fan tom nahan . . . m lu ember sha ishigh nagh hanma shighe cii.” (Anz. 8:30) Ivur ne tese ér Wan u Aôndo yange er tom vea Ter na anyom ngee gande u fan iyenge, cii mase van shin tar ye. Ivur ne shi pase se ér Yesu yange lu “ember” shighe u lu eren tom vea Aôndo la.
Shighe u Yesu lu sha la, yange hen aeren a i gbe u or a lu a mi ve nana er tom vea mbagenev doo doo yô. Nahan shighe u lu shin tar la, ver ikyav i dedoo i eren tom vea mbagenev doo doo la. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Yesu laa? Aluer se time sha ikyav na la vighe vighe yô, se zua a akaawan ker atar, a aa wase se u eren tom vea mbagenev doo doo yô. Akaawan la aa wase se se hemba eren tom vea anmgbianev asev ken mzough.
KWAGHWAN U SHA 1: ‘NAAN MBAGENEV ICIVIR’
Or u eren tom vea ior doo doo ka nan hide a iyol i nan ijime shi nan nengen mba nan eren tom a ve imôngo la ér ve gba kwagh; nan tesen ér nan hemba ve ga. Yesu yange hen ieren i hiden a iyol ijime la hen Ter na. Shin er i lu Yehova tseegh a kom u a kaa ér ka un a gbe akaa cii nahan kpa, yange soo ér mbagenev ve fa tom u vesen u Wan na er yô. Se nenge a kwagh ne ken mkaanem ma Aôndo ôr ne, ér: “Sé er or sha inja i mlu Wase.” (Gen. 1:26) Kwagh u Yehova ôr ne yange una wase Yesu u nengen er a hide a iyol ijime kpishi yô.—Ps. 18:35.
Shighe u Yesu lu shin tar la, hide a iyol ijime kpishi, er Ter na nahan. Yange or a wuese un sha kwagh u a er yô, a gema a wuese Aôndo u a kom iwuese shon la. (Mar. 10:17, 18; Yoh. 7:15, 16) Yesu yange nôngo kpoghuloo za hemen u lun vea mbahenen nav ken bem, shi eren kwagh a ve er ka azende a na nahan, eren a ve er ka ikpan ga. (Yoh. 15:15) Yange ôr ve angahar je kpaa, u tesen ve ér gba u vea hide a iyol ijime. (Yoh. 13:5, 12-14) Se kpa doo u se naan mba se eren tom a ve imôngo la icivir, se hemban wan akaa a ase ikyo a a ve ga. Aluer se mba ‘nan mbagenev icivir,’ keren ser i wuese se hanma shighe ga yô, se hemba eren tom kpishi.—Rom. 12:10.
Or u hiden a iyol ijime shi ka nan kav er ‘mbaawashima ka ve kure sha iwasen i mbawasen mhen imôngo’ yô. (Anz. 15:22) Sea er tom anyom kpishi shin sea fa u eren u nan nan kpa, doo u se umbur ser orumace môm kpa nana fatyô u fan hanma kwagh been ga. Yesu je kpa yange kaa ér akaa agen nga a un fe ga yô. (Mat. 24:36) Heela tseegh ga, er mbahenen nav lu uumace mba ve yen ne nahan kpa, mfe ve kua mbamnenge vev yange ve gba un kwagh. (Mat. 16:13-16) Ka nahan ve yange i doo mba eren tom a ve imôngo la u lun vea na ye! Se kpa aluer se hide a iyol ijime shi se umbur er se fe hanma kwagh ga, shi se mba keghen ato a mbagenev ser ve pase mbamnenge vev yô, kwagh la una na se er tom vea ve ken bem. Shi ka sea eren tom imôngo nahan yô, ‘mbaawashima ve kure.’
Gba hange hange u mbatamen vea dondo ikyav i Yesu i hiden a iyol ijime la shighe u ve nyer mkombo ve yô. Gba u vea umbur ér icighan jijingi una fatyô u eren tom a hanma ortamen u a soo cii, nana ôr kwagh u una wase mzough u mbatamen u tsuan kwagh u vough yô. Aluer mbatamen nôngo sha afatyô ve cii hanma ve nan nenge ér nan ngu a ian i pasen mnenge u nan shighe u ve nyer mkombo ve yô, vea hen sha hanma kwagh imôngo, nahan vea tsua akaa a a lu tiônnongo jimin cii a iwasen yô.
KWAGHWAN U SHA 2: “NA NEN IOR CII VE NENGE ER NE LU MBA NOROM SHA KWAGH GA YÔ”
Or u eren tom vea ior doo doo nan norom sha kwagh a mba nan eren tom a ve la ga. Ka nan kegh iyol u nyôôso mhen u nan, shi nan sendegh ér saa i er kwagh sha ishima i nan keng keng ga. Yesu yange nenge er Ter na a norom sha kwagh ga yô kuma kwa imôngo je. Ikyav i tesen yô, Yehova yange tindi un ér a va kar a mtsaha u ku u uumace ve kom la sha ityough vev kera.—Yoh. 3:16.
Shighe ugen Yesu yange a sendegh sha kwagh u a fe la ga, zum u i doo shin i gbe u una er nahan yô. Umbur gbenda u Yesu wase kwase u ken Fenishia la, shin er i tindi Yesu lu hen ya u Iserael nahan kpaa. (Mat. 15:22-28) Shi yange veren ishima ér saa mbahenen nav ve er kwagh er un soo la keng keng ga. Ijende na Peteru yange venda un ken igbar je, kpa de Peteru kwaghbo na. Shighe karen yô, Yesu wa Peteru tom u vesen sha ikyev. (Luka 22:32; Yoh. 21:17; Aer. 2:14; 8:14-17; 10:) Ikyav i Yesu ver ne tese wang ér gba u se sendegh ser saa i er kwagh sha ishima yase keng keng ga, sha er ‘ior cii vea nenge er se lu mba norom sha kwagh ga yô.’— 44, 45Fil. 4:5.
Ieren i norom sha kwagh ga la shi ia na yô, se fatyô u eren tom vea hanma or cii ken bem. Yesu yange a er a mba ve luun vea na la doo doo kpishi je yô, mbaihyomov nav mba gban un iyuhe sende un ityough ér ngu “ijende i mbangoholkpandegh kua mbaasorabo” mba ve ngohol loho na la. (Mat. 11:19) Se fatyô u eren tom vea mbagenev mba ve lu er se nahan ga la doo doo, er Yesu nahan kpa? Anmgbian ugen it na ér Louis, a er tom u zenden sôron atôônanongo shi a er tom shin Betel vea ior kposo kposo, a kaa ér: “Hanma tom yô, ka m tôô mba m lu eren u a ve imôngo la m kar sha kpekpe u i maa sha awen a a lu kwaghmôm ga yô. Ka i nyôôso awen agen i penda ve, i maa kpekpe a lu jighilaa ye. Shi mo iyol yam kpa ka i gba u me nyôôso mbamnenge av sha er me wase kpekpe una lu jighilii yô.” Ieren ne ka i dedoo kpen kpen!
Or u eren tom vea ior doo doo nan yeren ve kwagh u i gbe u vea fa shin u una wase ve la sha ci u nana za hemen u lun a tahav sha a ve ga
Ka hanma shighe nahan se tese ser se mba norom sha kwagh a ior hen tiônnongo wase ga? Ka shighe u se due kwaghpasen vea annongo wase yô. Se fatyô u eren tom vea mbapasenkwagh mbagenev mba ityom ve i hen tsombor i lu kwaghmôm a i yase ga, shin mba ve lu kwar wase ga yô. Se fatyô u zan a ve kure kure, shin pasen kwagh sha gbenda u ve soo la sha er a hemba saan ve iyol kpa?
KWAGHWAN U SHA 3: “KEGHEN A KEGH IYOL U NAN MBAGENEV KWAGH”
Or u eren tom vea ior doo doo ka nan “keghen a kegh iyol u nan mbagenev kwagh.” (1 Tim. 6:18) Shighe u Yesu lu eren tom vea Ter na la, ka keng yange una fa er Yehova lu yeren un kwagh ga yô. Zum u Yehova “er Usha” la, Yesu “lu her,” nahan fatyô u henen kwagh la hen a na. (Anz. 8:27) Shighe karen yô, Yesu iyol na va pase mbahenen nav ‘akaa a yange ungwa hen Ter na la cii’ saan saan. (Yoh. 15:15) Se kpa se fatyô u dondon ikyav i Yehova la sha u pasen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev akaa a se hen shin se fe u eren yô. Mayange or u nan eren tom vea mbagenev doo doo nana yer ve kwagh u i gbe u vea fa shin u una wase ve la sha ci u nana za hemen u lun a tahav sha a ve ga. Kpa ka i saan nan iyol u ôron mbagenev akaa a dedoo a nan hen shin nan fe la.
Shi se fatyô u ôron mba se eren tom a ve imôngo la akaa a taver ve ishima. Or ka nana nenge a iniôngon yase shi nana wuese sha mimi nahan, ka i doo se gaa? Yesu yange a tôô shighe a pase mba eren tom a ve imôngo la kwagh u dedoo u a nenge a mi ken a ve yô. (Tôô kar sha Mateu 25:19-23; Luka 10:17-20.) Shi yange kaa a ve ér vea “er ityom i hemban” i un er la. (Yoh. 14:12) Hen tugh mbu lu u kpernan a wua Yesu la, a wuese mbaapostoli nav mba jighjigh a kaa ér: “Ne yô, ne mba a mo ken atsan a am her.” (Luka 22:28) Kwagh u ôr ne yange u una kôr ve ken ishima shi una taver ve ishima vea er kwagh keng je! Aluer se kpa se mba tôôn shighe wuese mba se eren tom a ve imôngo la yô, a hemba saan ve iyol shi vea hemba eren tom tsembelee.
U FATYÔ U EREN TOM VEA MBAGENEV DOO DOO
Anmgbian ugen iti na ér Kayode, a kaa ér “saa or a lu a mbamyen shio ve nana er tom vea mbagenev doo doo ga. Kpa or u eren tom vea ior doo doo ka nan na i saan mba nan eren tom a ve imôngo la iyol shi nan na tom u yuhwa ve ga.” U eren tom vea mbagenev nahan kpa? U fatyô u pinen anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev mba u eren tom a ve imôngo la wer ve pase u er ve nenge ér u eren tom la. Aluer ka i doo ve u eren tom vea we, er yange i doo mbahenen mba Yesu u eren tom vea na nahan yô, u fatyô u ôron er apostoli Paulu nahan, wer: “Se mba mbaeren tom a ven imôngo sha u ember nen yô.”—2 Kor. 1:24.