1. “Bem u Aôndo” la ka bem u nyi, man bem shon ka una lu a vese yô, a wase se nena? (Mbafilipi 4:6, 7)

 BEM ugen ngu u ior i tar ne i fe un ga yô. Ka “bem u Aôndo,” u Ter wase u sha la ka una doo se ishima ve a na se kera hingir tenge tenge ga la. Bem u Aôndo la ka una lu a vese yô, ishima i kera ze se iyol ga. (Ôr Mbafilipi 4:6, 7.) Ka se ya ijende vea mbagenev mba Aôndo a doo ve ishima la kangenaa. Shi “Aôndo u bem” iyol na kpa ka se ya ijende a na kangenaa. (1 Tes. 5:23) Aluer se fa Ter wase u sha la shi se na un jighjigh shi se mba ungwan imo na yô, shighe u se tagher a mbamzeyol kpa, Aôndo u bem una na ishima ia kera nyian se ga.

2. Se na jighjigh ser bem u Aôndo una fatyô u lun a vese sha ci u nyi?

² Shighe u se tagher a mbamzeyol er bouange u samber, shin aahe, shin ayôôso hen ijiir yase, shin i lu tôvon se a ican kpa, bem u Aôndo una fatyô u lun a vesee? Hanma zayol ken mbamzeyol mba vesen mban cii una na ishima i nyian se shin mciem a gba se iyol. Nahan kpa, Yesu wa mbadondon un kwagh ér: “Ishima i de ze ne iyol ga, shi de cian hiden nen ijime ga.” (Yoh. 14:27) Doo kpishi er anmgbianev mba nomso man mba kasev ve lu dondon kwaghwan u Yesu ne yô. Sha iwasen i Yehova yô, mba zuan a bem sha shighe a kwagh a tser ve yô.

3. Shighe u bouange a dugh a lu samber hen ma ijiir sha tar cii yô, alaghga kwagh la una tenger a bem wase nena?

³ Shighe u bouange a dugh a lu samber hen ma ijiir shin sha tar cii yô, alaghga kwagh môm kpa ior vea kera fatyô u eren sha gbaaôndo  ga. Nenge ase akaa a angev mbu Korona mbu nyer a ior kpishi ker yô. Kwaghtôvon ugen tese ér, mba hemban iyenge ken mba i tôv ve la kaa ér shighe u angev mbu Korona va la, ve faantyô u yaven tsembelee ga. Angev mbura na yô, ior kpishi ishima hingir u tan ve kwe je gande, mbagenev ure kpishi, mbagen nyôr u man msôrom kpishi, mbagen mcimbim ma bom, mbagen hingir u eren tswam a ior vev mba ve vese yô, mbagenev nôngo ér vea wua a ayol a ve. Shighe u bouange a dugh hen ijiir you yô, u er nan ve bem u Aôndo la una lu a we, shi ishima ia kera nyian we kpishi ga?

4. Ka sea fa kwaghôron u profeti u Yesu u sha kwagh u ayange a masejime la yô, bem a lu a vese sha ci u nyi?

⁴ Yesu yange tsenga ôron ér ken ayange a masejime yô, ubombauangev vea due shin iangev mbia samber “sha ajiir wue wue.” (Luka 21:11) Er se fe nahan yô, kwagh la na bem ngu a vese sha ci u nyi? Sha ci u angev ka mbua za va kpa ka kera kpiligh se iyol ga. Se fa ser akaa la nga eren vough er Yesu yange kaa nahan. Yô se dondo nen kwaghwan u Yesu yange wa mba vea lu uma sha shighe u mkur ne la, ér: “I de cier ne iyol ga.”—Mat. 24:6.

5. (a) Shighe u bouange a dugh a lu samber yô, mkaanem ma ken Mbafilipi 4:8, 9 mara ma a wase se u tsuan akaa a se er msen sha mi la nena? (b) Aluer u ngu ugwan Bibilo i ôron i i kor i ver a ver la yô, kwagh la una wase u nena?

⁵ Shighe u bouange a dugh a lu samber yô, alaghga fese je ishima ia hii u nyian se, shi mciem ma a gba se iyol. Kwagh la yange er anmgbian u kwase ugen, iti na ér Desi. b Zum u angev mbu Korona wua anmgbian u ter na u kiriki, man wan u anmgbian u ter na la u vesen, kua ortwer u zaan iyouci na yô, hingir u cian ér un iyol kpa una va gba angev mbura shi una tsar ngô na u bee iyol la. Er angev mbura lu samber sha tar cii yô, ishima lu zan un iyol ér a va de un tom. Nahan lu henen gbenda u una yamen kwaghyan shi una kimbin ya la kpa fan ga. Ishima za un iyol sha akaa ne kpishi je kera lu fantyô u yaven tugh ga. Kpa bem u Desi hide her. Yange er nan ve bem na hide here? Yange er msen ér Yehova a wase un una wa ishima shi una henen sha akaa a aa na una yina ishima ga yô. (Ôr Mbafilipi 4:8, 9.) Yange kegh ato, Yehova lam a na ken Bibilo i ôron i i kor i ver a ver la. A kaa ér: “Gbenda u mbaôron Bibilo ka ve ôr i kundu kundu la na yô, ishima de u nyian mo shi kwagh shon umbur mo er Yehova a lu a mhôônom ma zugwen yô.”—Ps. 94:19.

6. Kwaghhenen u sha tseeneke man mbamkombo vea wase u nena?

⁶ Shighe u bouange a dugh a lu samber yô, ashighe agen se kera fatyô u eren hanma kwagh er yange se vanden eren la ga. Kpa de deen wer kwagh la a yange u u henen kwagh sha tseeneke wou shin u zan mbamkombo mba tiônnongo ga. Akaa a a er mbagenev ve ôr ken ityakeda yase kua ken uvidio asev la aa umbur we  er anmgbianev ou mba nomso man mba kasev ve tagher a mbamzeyol mbara kpa, ve lu civir Yehova sha mimi her yô. (1 Pet. 5:9) Mbamkombo vea wase u henen sha akaa a taver we ishima a Bibilo i ôr yô. Shi aluer u ngu zan mbamkombo yô, u lu zuan a aan taver mbagenev ishima, shi ve kpa vea lu taver we ishima. (Rom. 1:11, 12) Aluer u hen er Yehova yange wase mbacivir un shighe u ve gba angev, shin ishima lu nyian ve, shin ve nenge ér mba a or ga la yô, jighjigh u nan wou una seer taver, shi u fa je wer ka keng we kpa una wase u.

7. Ka nyi u fatyô u henen sha kwagh u apostoli Yohane?

⁷ Nôngo sha afatyô wou cii lamen a anmgbianev ou mba nomso man mba kasev. Shighe u bouange a dugh a lu samber yô, shighe la cii a gba u se palegh u benden iyol a ior, zum u se lu vea anmgbianev je kpaa. Hen shighe la, alaghga a lu u er ngise lu apostoli Yohane nahan. Yange sar un u nengen a ijende na Gayu ishigh a ishigh. (3 Yoh. 13, 14) Man ica i gba je kpa lu fatyô u zuan ishigh a Gayu ga. Nahan er kwagh u fatyô yô; yange nger Gayu washika. Shighe u u fetyô u zan hen anmgbianev za zuan ishigh a ve ga kpa, nôngo lam a ve sha telefon, gayô yila ve sha vidio i lamen a ior sha Intanet, gayô tindi ve a loho ken hanseeti. Aluer u ngu lamen a anmgbianev hanma shighe yô, u kera nenge wer u ngu tswen ga, shi ishima ia de nyian we kpishi. Aluer ishima ngi nyian we yô, lam a mbatamen, shi ngohol kwaghwan ve u ve we u sha ci u u doo ve ishima la.—Yes. 32:1, 2.

8. Aahe una fatyô u tenger a bem wou nena?

⁸ Aluer u vande tagher a mngerem ma saren avenge, shin yange tar tenger gayô usu hia akaa hen ijiir you yô, alaghga a tsa gbem je kpa ishima ia lu nyian we her kpishi. Aluer yange ior ou saa ku, shin ya wou man akaa a ou cii saa ishe yô, alaghga yange u ure kpishi, shin sha won a due u ishima, shi ishima vihi u je kpaa. Kpa ngura tese ér u ngu or u soon akaa a iyolough kpishi shin u ban a jighjigh ga. Lu zayol u vesen je u tagher a mi ye, shi alaghga mbagenev lu henen ér zayol shon una na u gbeev mbu nôngon. (Yobu 1:11) Shighe u u tagher a mbamzeyol mba nyian ishima kpishi kpa, bem a fatyô u lun a we. Sha ci u nyi?

9. Ka nyi Yesu yange ôr u wan se ago iyol sha kwagh u aahe?

⁹ Umbur kwagh u Yesu tsenga ôron la. Ior i tar ne mba henen ér mayange aahe una er hen ijiir ve ga. Kpa se yô, se fa ser gba u uaahe vea lu eren seer a seer sha shighe wase ne, man se kpa mbagenev vea bende a vese. Yesu yange kaa a mbadondon un ér “tar ua tenger tsung sha ajiir kpishi,” shi uaahe mbagenev kpa vea er cii man mkur una va ye. (Luka 21:11) Yesu shi tsenga ôron ér “ifer ia lu seer a seer.” Ikyav i tesen yô, ifer ngi zan hemen hegen kpoughloo kua ipila, man mbagenev mba eren ipila sha igbenda i cieryol kpishi sha tar. Akaa ne cii nga eren se mba ungwan shin se mba nengen. (Mat. 24:12) Yesu yange kaa ér akaa a vihin ne aa er mba Aôndo a undu ve la tseegh ga. Jighilii yô, mbacivir Yehova mba jighjigh kpishi uaahe er vihi ve akaa. (Yes. 57:1; 2 Kor. 11:25) Er se lu tagher a uaahe nahan kpa, Yehova una kura se sha ivande ga. Kpa una na se nyityôkwagh i ia wase bem a za hemen u lun a vese yô.

10. Aluer hegen je se wa iyol sha kwagh u se va er zum u aahe una va yô, kwagh la tese ér se na Yehova jighjigh sha ci u nyi? (Anzaakaa 22:3)

¹⁰ Aluer se vande wan iyol sha kwagh u se er shighe u aahe una va yô, zum u a ve kpoo kpa bem wase una lu a vese her. Kpa aluer se vande wan iyol yô, a tese ér se na Yehova jighjigh gaa? Ka nahan ga cii. Jighilii yô, ka sea wa iyol sha kwagh u se va er zum u aahe una va yô, kwagh la a tese ér se na jighjigh ser Yehova una fatyô u kuran se. Sha ci u nyi? Sha ci u Mkaanem ma Aôndo wa se kwagh ér se se wa iyol shighe u ashe  a ver ikyôr a aahe una er hen ijiir yase yô. (Ôr Anzaakaa 22:3.) Nongo u Aôndo ka u shi wan se kwagh ken ngeren mba ken magazin asev man ken mbamkombo mba tiônnongo kua ken uwashika ér se wa iyol sha ci u or fa shighe u bua a tsua korough ga. c Se na Yehova jighjigh kpa? Aluer se na un jighjigh yô, se dondo kwaghwan la hegen je, cii aahe una mase eren ye.

11. Ka nyi u hen ken kwagh u Margaret yange er la?

¹¹ Nenge ase kwagh u yange er anmgbian u kwase ugen yô, iti na ér Margaret. Yange mbautahav mba gomoti kaa ér a due hen ya na kera sha ci u zegeusu gba ken ikyô i hen ijiir na la. Er ior kpishi lu nôngon ér vea yevese a undu ijiir la hen shighe môm yô, umato ngee sha gbenda je i lu fantyô u yemen ken hemen ga. Mnyim ma iligh kpurum sha ahumbe kpishi, Margaret maa saa shin mato na, lu her gbem. Nahan kpa, yange war sha ci u vande wan iyol. Yange lu a maape u una wase u fan gbenda u duen hen ijiir la kera yô, ken anikpa na. Shi vande karen iyol u nahan mato sha gbenda shon tsuaa, sha er a va gba u yevese a undu ijiir la kpa, a kera lu un ican ga yô. Er Margaret vande wan iyol tsuaa yô, kwagh la wase un war aahe la.

12. Er nan ve ka se er akaa a i kaa ér se er sha ci u kuran se laa?

¹² Shighe u aahe a hii yô, alaghga mbautahav vea ver shighe ér or a de dugh ken won ga, gayô i yevese i undu ijiir la, gayô i dondo akaawan agen sha er kwagh a er or ga shi akaa a a za sha inja sha inja yô. Ior mbagenev ka ve er zô zô shin ve waan a wa ahô u dondon kwaghwan sha ci u ka ve soo u undun akaa a ve ga. Kpa Mbakristu ka ve er nena? Bibilo kaa a vese ér: “Wa nen ayol a en sha ikyev i ior mba uumace ve ver ve sha ian i utaha la cii, sha ci u Ter; a̱ lu tor kpaa, sha ci u nan hemba ne, shin a̱ lu ugomna kpaa, sha ci u ka un a tindi ve” ye. (1 Pet. 2:13, 14) Nongo u Aôndo kpa ka u tesen se kwagh u se er ve se war yô. Hanma shighe ka i umbur se ér se na mbatamen unamba mba hanseeti kua mbaadereshi mba uya asev, sha er vea fatyô u zuan a vese shighe u aahe a er hen ijiir yase yô. U er kwagh ne vee? Shi alaghga a kaa a vese ér se lu hen uya asev se de dugh ga, shin se yevese se undu ijiir yase la, shin a tese se er se zua a akaa a i ne sha ci u mba kwagh a tser ve la, man er se wase mbagenev, kua shighe u se wase ve kpaa yô. Aluer se dondo akaawan la ga yô, uma wase kua u mbatamen cii una lu sha zongo. Umbur wer mbajighjigh mban mba kuran se. (Heb. 13:17) Margaret kaa ér, “M na jighjigh a ishima yam cii mer, ka er  yange m er kwagh u mbatamen kua nongo u wase kaa la ve m war ye.”

13. Ka nyi i ne ve i saan Mbakristu kpishi mba ve yevese ve undu ajiir a ve la iyol shi bem a lu a ve here?

¹³ Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi mba ve undu a ajiir a ve sha ci u uaahe shin ityav shin ayôôso yô nôngo sha afatyô ve cii hoghol a mlu ve u he la shi mba civir Yehova her. Mba “pasen loho u dedoo u mkaanem ma Aôndo” her, er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli mba yange i lu tôvon ve a ican ve ve sambe ve yem ajiir wue wue la nahan. (Aer. 8:4) Kwaghpasen wase ve ve hemba veren ishima sha kwagh u Tartor u Aôndo, ve kera ver ishima sha mbamzeyol mba vesen mba ve tagher a mi la ga. Kwagh la na yô, saan ve iyol shi bem ve ngu a ve her.

14. Shighe u i lu tôvon se a ican yô, kwagh la una tenger a bem wase nena?

¹⁴ Shighe u i lu tôvon se a ican yô, akaa kpishi a ka a na bem a lu a vese la aa fatyô u saan. Ka sea kohol imôngo a mciem shio, shi sea pasen kwagh ken igbar, shi sea eren akaa a se eren ayange ayange la, sea lu a mciem ser mbautahav vea va kôr se ga yô, i saan se iyol kpishi. Aluer se kera mba fantyô u eren akaa ne ga yô, ishima ia nyian se, se lu cian ser kwagh a va tser se. Mciem man ka kwaghbo ga. Nahan kpa, gba u se wa ikyo sha er se nôngo gbeev ga yô. Yesu yange kaa ér a tôv mbadondon un a ican, nahan vea nôngo gbeev. (Yoh. 16:1, 2) Nahan se er nan ve shighe u i lu tôvon se a ican kpa, bem a za hemen u lun a vese?

15. Gba u se cia mtev u sha ican ga sha ci u nyi? (Yohane 15:20; 16:33)

¹⁵ Mkaanem ma Aôndo kaa a vese ér: “Mba i sar ve u civir Aôndo ken mzough vea Kristu Yesu cii, ve kpa a tôv ve a ican.” (2 Tim. 3:12) Anmgbian ugen iti na ér Andrei, yange taver un kpishi u lumun a kwagh ne zum u i cir tom wase ken tar na yô. Lu kaan ér: “Mbashiada ngee heen gande. Mbautahav vea fatyô u kôron se cica cii ga.” Kpa mhen na la na yô, bem lu a na ga, gema tôô ishimanyian. Kpa mbagenev yô, yange ve na Yehova jighjigh shi ve fa je ér mbautahav vea fatyô u kôron ve wuhen. Kpa ishima nyian ve kpishi er Andrei nahan ga. Tsô un kpa hingir u henen kwagh er ve nahan shi na Aôndo jighjigh tôô ave sha. Ica i gbe ga yô, nenge ér bem ngu a na. Hegen saan un iyol, shin er mbamzeyol ve lu her kpishi nahan kpaa. Se kpa kwagh a fatyô u eren se nahan. Shin er Yesu kaa  a vese ér se ver ishima ser mba tôvon se a ican ga nahan kpa, gema pase se wang ér shighe u i lu tôvon se a ican kpa, se fatyô u civir Yehova sha mimi her.—Ôr Yohane 15:20; 16:33.

16. Ka kwaghwan u nyi i gbe u se dondo shighe u i lu tôvon se a icana?

¹⁶ Shighe u i cir tom wase shin i lu yangen se u kpoghuloo yô, afishi a branci kua mbatamen vea wa se kwagh. Akaa a vea tese se la a lu sha ci u kuran se, man sha ci u se za hemen u zuan a kwaghyan u ken jijingi, man sha u wasen se se za hemen u pasen kwagh aeren a ior er se fetyô la cii. Nôngo sha afatyô wou cii dondo kwagh u i kaa ér we u er la, aluer u kav ityôkyaa i i kaa ér i er kwagh shon la tsembelee ga je kpaa. (Yak. 3:17) Heela tseegh ga, mayange de tee kwagh u anmgbianev shin akaa a tiônnongo ôron ior mba kwagh ve a lu sha mi ga la ga.—Orpa. 3:7.

17. Ka nyi se soo ser se za hemen u eren, er mbaapostoli er sha ayange a ve la nahana?

¹⁷ Ityôkyaa i môm i Satan a lu tan num sha ior mba Aôndo yô, ka sha ci u “i [na] ve tom u eren shiada sha kwagh u Yesu.” (Mpa. 12:17) De deen wer Satan kua tar na ne u ta u mciem iyol ga. Aluer mba tôvon se a ican kpa se mba eren tom u pasen kwagh shi tesen ior la her yô, a saan se iyol shi bem a lu a vese her. Sha ayange a mbaapostoli la, zum u mbautahav mba Mbayuda kaa a mbaapostoli ér ve de u pasen kwagh yô, mbajighjigh mbara tsua u ungwan imo i Aôndo. Ve za hemen u pasen kwagh, shi tom la na yô, saan ve iyol. (Aer. 5:27-29, 41, 42) Nahan kpa, aluer i cir tom wase yô, a gba u se er kwagh sha kwaghfan shighe u se lu pasen kwagh yô. (Mat. 10:16) Kpa aluer se nôngo sha afatyô wase cii yô, bem u or ka nana er kwagh u doon Yehova shi nana pasen loho u waren ior ve a lu a nan la, una lu a vese.

18. Ka an nana fatyô u nan se bem u mimi u se keren laa?

¹⁸ Na jighjigh wer shighe u se tagher a mbamzeyol mba vesen je kpa, bem a lu a vese. Shighe u se tagher a mbamzeyol mbara nahan yô, doo u se umbur ser bem u una wase se yô, ka bem u Aôndo, u i lu Yehova tseegh una fatyô u nan se la. Suur sha Yehova shighe u bouange a dugh a lu samber yô, man shighe u aahe a er u shin i lu tôvon we a ican yô. Za hemen u lun kôôsôô a nongo u Yehova. Veren ashe a mlu wou u ken hemen u doon kpishi la. Aluer u ngu eren nahan yô, “Aôndo u bem Una lu a [we].” (Fil. 4:9) Ken ngeren u a dondo la, se lu timen sha igbenda i se wase bem u Aôndo una lu a anmgbianev asev shighe u ve tagher a ican yô.