1. Er nan ve Aberaham yange za hemen u veren ishima keghen ér una va mar wana?

 YEHOVA yange tôndo zwa a ijende na Aberaham ér akuraior a sha tar cii, aa zua a iveren sha or u nana va due ken tsombor na yô. (Gen. 15:5; 22:18) Er Aberaham na Aôndo jighjigh je tôô ave sha yô, lu a vangertiôr ér ityendezwa i Aôndo ne ia kure keng a bunde ga. Nahan kpa, shighe u orjighjigh Aberaham lu anyom 100, kwase na u un kpa na Aôndo jighjigh taveraa la gema lu anyom 90 la, ve lu a mar wan môm môm ga. (Gen. 21:1-7) Nahan kpa, Bibilo gema kaa ér: “[Abraham] lu a ishimaverenkeghen ér una va hingir ter u akuraior kpishi, shin er lu inja er kwagh la una fatyô u eren ga nahan kpaa; gadia i vande kaan.” (Rom. 4:18) U fa er kwagh u Aberaham lu veren ishima keghen la yange va er yô. Yange va mar wan u nomso, u ndera veren ishima keghen anyom kpishi la; ka Isaka je la. Yange er nan ve Aberaham lu a vangertiôr ér Yehova una kure ityendezwa na nee?

2. Er nan ve Aberaham yange lu a vangertiôr ér ityendezwa i Yehova er a na la ia bunde ga?

² Er Aberaham fa Yehova tsembelee yô, “lu a vangertiôr ér Aôndo una fatyô u eren kwagh u a tende zwa la.” (Rom. 4:21) Yehova yange lumun Aberaham, shi kaa ér Aberaham ngu orperapera sha ci u jighjigh u Aberaham na un la. (Yak. 2:23) Er kwagh u i ôr ken Mbaroma 4:18 la a tese nahan, Aberaham lu a jighjigh u nan kua ishimaverenkeghen cii. De se time sha kwagh u i nger ken Mbaroma ityough 5, u apostoli Paulu yange ôr sha kwagh u ishimaverenkeghen la yô.

3. Ka nyi Paulu a ôr sha kwagh u ishimaverenkeghene?

³ Paulu pase er i hii ve se fatyô u lun a vangertiôr ser, “ishimaverenkeghen [yase] la i ve or ahenge ga” yô. (Rom. 5:5) Shi a  wase se u kaven er ishimaverenkeghen yase i Mbakristu la, i seer shin i vesen yô. Se nguren timen sha gbenda u Paulu a pase ken Mbaroma 5:1-5 la yô, we kpa henen sha akaa a a er u ve ishimaverenkeghen you i sha kwagh u mlu wase u ken hemen la i seer taver yô. Aluer u er nahan yô, u fatyô u nengen er ken atô u shighe u u tagher a akaa shon la cii, u seer lun a vangertiôr wer ishimaverenkeghen yase i Mbakristu la ka kwagh u bunden ga yô. Akaa a se lu timen sha mi la shi aa pase u er u er ve ishimaverenkeghen you la ia taver a hemba er i lu hegen ne yô. De se hii timen sha kwagh u ishimaverenkeghen i icivirigh i Paulu a kaa ér ia va or ahenge ga la.

4. Ka nyi i ôr ken Mbaroma 5:1, 2?

⁴ Ôr Mbaroma 5:1, 2. Paulu yange nger mkaanem man ken washika u nger tiônnongo u ken Roma la. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba hen tiônnongo la, yange ve hen kwagh u Yehova kua Yesu, shi ve na jighjigh, shi ve hingir Mbakristu. Aôndo maa “kaa ér [ve] mba mbaperapera sha jighjigh u nan,” shi a tsegha ve sha icighan jijingi. Sha nahan yô, ve lu veren ashe a injar i doon tsung i vea va zua a mi yô, shi ve lu a vangertiôr ér vea zua a mi keng a bunde ga.

5. Ka ishimaverenkeghen i nyi mba i shighe ve mkurem la ve lu a mini?

⁵ Ken masejime yô, Paulu va nger Mbakristu mba ken Efese, mba i tsegha ve sha icighan jijingi la, pase ve kwagh u ishimaverenkeghen i Aôndo na ve la. Ishimaverenkeghen ve la lu u va zuan a ‘dyako u i ver sha ci u uicighanmbaiorov la.’ (Ef. 1:18) Mbakolose kpa Paulu pase ve ape vea za zua a injar ve yô. Yange kaa ér: “Ishimaverenkeghen yen i va zuan a kwagh u i ver sha ci wen sha la.” (Kol. 1:4, 5) Sha nahan yô, Mbakristu mba i shighe ve mkurem la mba a ishimaverenkeghen ér vea kpeen yô, vea za zua uma u tsôron sha, ape vea tema tor a Kristu imôngo la.—1 Tes. 4:13-17; Mpa. 20:6.

6. Ka nyi anmgbian ugen u i shighe un mkurem yange ôr sha kwagh u ishimaverenkeghen naa?

⁶ Ishimaverenkeghen i Mbakristu mba i shighe ve mkurem ve lu a mi ne i gba ve kwagh  kpishi je. Anmgbian ugen ken Mbakristu mba i shighe ve mkurem mban iti na ér Frederick Franz, a ôr kwagh u ishimaverenkeghen ve ne, a kaa ér: “Ishimaverenkeghen yase ne ka kwagh u bunden ga. Hanma wase ken mba 144,000 ne cii nana ngohol injar i Aôndo a tôndo zwa u nan se la. Injar i se va zua a mi la ia doo a hemba kwagh u se henen ser se va zua a mi la.” Anmgbian Franz yange civir Aôndo sha mimi anyom kpishi nga kar yô, a ôr ken inyom i 1991 la ér: “Ishimaverenkeghen yase la i gba se kwagh her kpishi je. . . . Er se lu keghen shighe u kwagh u se lu veren ashe a mi ne una er la, ishimaverenkeghen yase la ngi doon se seer a seer. Aluer ka u se kegh anyom umiliôn imôngo cii ve se zua a injar i i lu u a va na se la kpa, se kegh. Ishimaverenkeghen yase la gbam kwagh hegen hemba ave a tse.”

7-8. Ka ishimaverenkeghen i nyi mbacivir Yehova mbagen kpishi ve lu a mini? (Mbaroma 8:20, 21)

⁷ Mbacivir Yehova kpishi nyian mba a ishimaverenkeghen ka i yemen sha la ga. Kpa mba a ishimaverenkeghen i Aberaham kpa lu a mi la. Ka ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won shin tar, shighe u Tartor u Aôndo ua lu hemen tar la. (Heb. 11:8-10, 13) Paulu yange nger kwagh sha kwagh u ian i icivirigh i mba ve lu a ishimaverenkeghen ne vea va lu sha mi la. (Ôr Mbaroma 8:20, 21.) Shighe u u hii ungwan ityendezwa i Bibilo i sha kwagh u tar u he la, lu nyi i hemba doon we sha kwagh shono? Lu kwagh u Bibilo i kaa ér, u va kera lu a myen môm môm ga laa? Shin ka kwagh u Bibilo i kaa ér, ior ou mba ve kpe la vea va nder shin ku vea hide a lu uma ken paradiso shin tar la yange doo u-we? Ishimaverenkeghen i Aôndo a ne se ne na yô, u ngu veren ashe u va zuan a akaa a dedoo kpishi.

⁸ Sea lu a ishimaverenkeghen i yemen sha, shin i va lu uma gbem sha won shin tar kpa, se mba a ishimaverenkeghen i icivirigh i i ne se msaanyol yô. Man se fatyô u seer lun a vangertiôr ser ishimaverenkeghen yase la ka kwagh u bunden ga. Paulu yange nger kwagh ugen u a pase er se fatyô u seer lun a vangertiôr yô. De se nenge kwagh u yange nger sha kwagh u ishimaverenkeghen yase ne yô. Mkaanem nam ma a wase se u seer lun a vangertiôr ser kwagh u se lu veren ishima keghen la una bunde ga.

9-10. Ikyav i Paulu la tese ér gba u Mbakristu vea ver ishima ér nyi? (Mbaroma 5:3) (Shi nenge ufoto kpaa.)

⁹ Ôr Mbaroma 5:3, 4. Paulu yange kaa ér shighe u se tagher a ican yô, se hemba lun a vangertiôr ser ishimaverenkeghen yase la ia bunde ga. Alaghga kwagh u Paulu a ôr ne una kpiligh se iyol. Kpa jighilii yô, gba u mbadondon Kristu cii vea fa er i lu u vea tagher a ican yô. Nenge ase ikyav sha kwagh u Paulu. Yange kaa a Mbakristu mba ken Tesalonika ér: “Shighe u se lu vea ven la, se lu vanden ôron ne tsuaa je ser ka u se ya ican, man ka kwagh u a er je la.” (1 Tes. 3:4) Shi yange nger hen Mbakristu mba ken Korinte ér: “Se soo ser ican i yange se tagher a mi . . . la ma i lu mlan hen a ven ga. Yange se ya ican . . . je yô, se kera fa mwar wase ga kuaa.”—2 Kor. 1:8; 11:23-27.

¹⁰ Nyian kpa, Mbakristu vea fatyô u tagher a atsan atô kposo kposo. (2 Tim. 3:12) We di ye? Mba tôvon we a ican sha ci u u na Yesu jighjigh, shi u ngu dondon un yumu? Alaghga azende a ou, shin mba hen tsombor wou ka ve nahan we tar. Alaghga je yô ve er kwagh a we sha tswam je kpaa. Shin alaghga or u nan tee u tom la gayô mba u eren tom ijiir i môm a ve la, ka ve tôvon we a ican sha ci u u eren kwagh sha mimi yum. (Heb. 13:18) I lu nahan gomoti hendan a we sha ci u u ngu pasen ior kwagh u ishimaverenkeghen you vee? Paulu yange kaa ér, aluer se tagher a mbamtaver nan nan kpa, i saan se iyol. A ôr nahan sha ci u nyi?

11. Er nan ve i gbe u se za hemen u wan ishima a nyityô ican i se tagher a mi ciilii?

¹¹ Shighe u se lu yan ican je kpa, a fatyô u saan se iyol, sha ci u se fa ser ican ka i wase se u lun a ieren i injaa igen. Mbaroma 5:3 kaa ér, “ican ka i na se lu a ishimawan.” Gba u Mbakristu cii vea tagher a ican. Sha nahan yô, gba u hanma Orkristu nana lu a ishimawan. Inja na yô, gba u hanma wase nana za hemen u wan ishima a nyityô ican i nan tagher a mi cii. Saa se er nahan ve se fatyô u zuan a injar i se lu veren ishima keghen la ye. Se soo u lun er ior mba Yesu ôr kwagh ve ken injakwagh ér mba er ivor i i hee sha vande la nahan ga. Ambaaior la ka a ngohol loho u dedoo sha hiihii la a iember, kpa vea va ‘nguren yan ican shin a tôvon ve a ican’ yô, ve gba fele. (Mat. 13:5, 6, 20, 21) Ka a tôvon se a ican, shin a hendan a vese yô, uma a taver se kpishi. Kpa ka sea wa ishima, sea za hemen u civir Yehova yô, kwagh la a wase se. Sha nyi gbenda?

12. Ka sea tagher atsan kpa sea wa ishima yô, kwagh la a wase se nena?

¹² Orhenen Yakobu yange pase er ka sea wa ishima a atsan ve kwagh la a wase se yô. Yange nger ér: “Ishimawan la i̱ er tom u i̱ vindi vindi, sha er ne lu vough sha hanma gbenda cii, a acôghor iyol shio, kwagh môm una yina ken a ven ga yô.” (Yak. 1:2-4) Kwagh u Yakobu a ôr ne tese ér ishimawan ngi a tom u ka i er yô. Ka nyi tomo? Ka i wase u u seer lun a jighjigh u nan, shi suur sha Aôndo. Heela tseegh ga, ishimawan shi ka i wase se sha gbenda u vesen ugen kpaa.

13-14. Ka sea wa ishima a ican yô, Aôndo a nenge se nena, man kwagh ne ka a wase ishimaverenkeghen yase nena? (Mbaroma 5:4)

¹³ Ôr Mbaroma 5:4. Paulu kaa ér ishimawan ka i “na Aôndo a lumun se.” Ishimawan you la ia na Yehova una lumun we. Kpa kwagh ne tese ér ka ican i u lu yan, shin mbamzeyol mba u lu nôngon a mi la i lu kwagh u doon Yehova ga, kpa ka we i doo un a we ye. Ka wea tagher a atsan kpa wea wa ishima yô, i doo Yehova a we. Doo se kpishi u fan er ka sea tagher a atsan kpa sea wa ishima ve se na i saan Yehova iyol yô.—Ps. 5:12.

¹⁴ Umbur wer Aberaham yange tagher a atsan atô kposo kposo, kpa er wa ishima yô, doo Yehova a na. Yehova yange nenge Aberaham ér ngu orperapera, nahan lumun ér a lu ijende Na. (Gen. 15:6; Rom. 4:13, 22) Se kpa, Aôndo una fatyô u nengen se nahala. Yehova ka a lumun se  sha ci u iantom i se lu sha mi, shin sha ci u se mba eren un tom kpishi yum ga. Ka sea tagher a atsan kpa sea za hemen u civir Yehova sha mimi yô, i doo un a vese. Sea lu mbaganden, shin mbayev, sea fa u eren akaa tsembelee shin sea fa ga, shin a lu ken nyi mlu je se lu ker kpa, se fatyô u wan ishima a mbamzeyol asev. U tagher a zayol u lu wan ishima a mi, shi civir Yehova sha mimi yôô? Aluer ka nahan yô, umbur wer ishimawan you la na saan Yehova iyol. Ka sea fa ser doo Aôndo a vese yô, jighjigh u se ne uityendezwa nav la kpa a seer taver.

15. Ka nyi Paulu yange ôr ken Mbaroma 5:4, 5, man ka mpin u nyi alaghga or a pinee?

¹⁵ Ka sea tagher a atsan kpa sea za hemen u civir Yehova sha mimi shi wan ishima yô, i doo Yehova a vese. Paulu yange za hemen a kwagh u lu ôron la kaa ér: “Aôndo una lumun se yô, se lu a ishimaverenkeghen, man ishimaverenkeghen la i ve or ahenge ga.” (Rom. 5:4, 5) Alaghga kwagh ne una taver mbagen u kaven. Sha ci u nyi? Sha ci u ken Mbaroma 5:2 la, Paulu ôr kwagh u ishimaverenkeghen i Mbakristu mba ken Roma vande lun a mi yô. A kaa ér, Mbakristu mban ‘lu keghen ér Aôndo a ver ve sha ian i icivirigh.’ Alaghga or a pine ér, ‘Aluer Mbakristu mbara yange vea vande lun a ishimaverenkeghen yô, er nan ve shi Paulu va ôr kwagh u ishimaverenkeghen inja er vande mban a mi ga nahana?’

16. Or ka nan seer lun a ishimaverenkeghen nena? (Shi nenge ufoto kpaa.)

¹⁶ Se fatyô u kaven inja i kwagh u Paulu ôr ne, aluer se umbur er ishimaverenkeghen i lu kwagh u a vesen, shin a seer yô. Ikyav i tesen yô, u umbur shighe u yange u hii ungwan kwagh u ishimaverenkeghen i doon tsung i i lu ken Mkaanem ma Aôndo ne kpa? Hen shighe la, alaghga yange u nenge wer kwagh u Bibilo i kaa ér se va lu uma gbem sha won ken paradiso shin tar la doo, kpa gema taver we u nan jighjigh wer kwagh a er nahan. Nahan kpa, er u lu henen kwagh u Yehova kua uityendezwa mba Bibilo i er la seer a seer yô, u hingir u nan jighjigh taveraa wer kwagh u se lu veren ishima keghen la una er keng a bunde ga.

17. Ishimaverenkeghen you za hemen u vesen er u er batisema kera ne nena?

 ¹⁷ Yange u va er batisema je kpa, u lu henen kwagh u Yehova her, shi Yehova za hemen u doon we ishima. Nahan u seer lun a vangertiôr wer akaa a u lu veren ishima keghen la aa va er sha mi vough. (Heb. 5:13–6:1) Alaghga tsô we kpa u nenge a mimi u kwagh u i ôr ken Mbaroma 5:2-4 la. U tagher a atsan atô kposo kposo, kpa u wa ishima, shi u nenge a akaa a Yehova a er u tesen ér doo un a we yô. Er u fe wer u doo un ishima, shi saan un iyol a we yô, u hemba ngun a vangertiôr je wer una kure ityendezwa na, sha u nan we injar i a tôndo zwa a mi la. Ishimaverenkeghen i u lu a mi la, i hemba taver hegen aa er yange lu sha hiihii la. U hemba nengen ishimaverenkeghen la hegen wer ka kwagh u i lu u una er kpôô kpôô, shi i gba u kwagh kpishi je. Shi ka i bende a gbenda u u eren kwagh la kpishi je. Inja na yô, kwagh ne bende a gbenda u u eren kwagh ken uma wou cii, er gbenda u u eren kwagh a tsombor wou man shighe wou, kua akaa a u tsough u eren ken uma wou la nahan.

18. Ka vangertiôr u nyi Yehova a ne se?

¹⁸ Shi apostoli Paulu yange ôr kwagh u injaa ugen sha kwagh u ishimaverenkeghen i or ka nan zua a mi zum u Aôndo a lumun nan yô. A ôr kwagh u nan se vangertiôr er ishimaverenkeghen yase la i lu kwagh u bunden ga yô. Se fatyô u lun a vangertiôr nahan sha ci u nyi? Jijingi u Aôndo yange mgbegha Paulu ôr kwagh u nan Mbakristu vangertiôr. A kaa ér: “Ishimaverenkeghen la i ve or ahenge ga. Gadia Aôndo ka a wase se u fan sha icighan jijingi na u ka a na se la, er se doo un ishima tsung yô.” (Rom. 5:5) Se mba a atôakyaa kpishi a nan jighjigh a kwagh u Yehova tende zwa u eren sha ci wase la ser ka kwagh u bunden ga.

19. U fatyô u lun a jighjigh u nan taveraa wer nyi?

¹⁹ Hen sha ityendezwa i Yehova yange er a Aberaham, man ityôkyaa i yange na ve doo Aôndo a na, shi lumun ér a lu ijende Na yô. Kwagh u Aberaham yange lu veren ishima keghen la va er nahala vough. Bibilo kaa ér: “Er Aberaham tese ishimawan yô, i er ityendezwa ne a na.” (Heb. 6:15; 11:9, 18; Rom. 4:20-22) Ishimaverenkeghen na la yange i va un ahenge ga cii. We kpa u fatyô u lun a vangertiôr wer, aluer u za hemen u civir Yehova sha mimi yô, u ngohol injar i a tôndo zwa u nan we la kpee je a bunde ga. U ngu a atôakyaa kpishi a ember sha ci u u fa er ishimaverenkeghen you la i lu kwagh u bunden ga yô; ia va u ahenge ga! (Rom. 12:12) Paulu nger ér: “Aôndo u a ne ishimaverenkeghen la a̱ iv ne a iember man bem sha jighjigh u ne ne un la, sha er ne iv a ishimaverenkeghen sha iwasen i icighan jijingi yô.”—Rom. 15:13.