NGEREN U TIMEN SHA MI 51
ICAM 3 Ne Se Vangertiôr man Agee man Ishimaveren
Yehova Ngu Ungwam Mliam Ou shi Kwagh Wou Gba Un Ishima Kpishi
“U ôr iyenge i ayem a am cii; haa mliam am ken ishegh You; kera ka ken ruamabera Wou ma lu gaa?”—PS. 56:8.
KWAGH U SE LU HENEN YÔ
Ken ngeren ne, se lu nengen er Yehova ka a fa shighe u ishima i vihi se ker, man er ka a sur se ishima kpaa yô.
1-2. Ka akaa a nyi nahan aa na ve se vaa?
OR MÔM u i lu je nan lu a vaa ga yô nan ngu ga. Ashighe agen je yô, ka a saan se iyol kpishi kpa se vaa. Ikyav i tesen yô, alaghga yange u vaa shighe u kwagh u doon ugen er u, er shighe u u mar wan, shin u umbur kwagh u injaa u yange er, shin u va nenge a ijende you i ishima ishima i ne kera nenge ga anyom imôngo yô.
2 Kpa ashighe kpishi ka vaa sha ci u ishima vihi se ker shin se mba yan ican. Ikyav i tesen yô, alaghga se vaa shighe u or u se ne nan jighjigh nan nzughul a vese yô. Shi alaghga se vaa shighe u se lu yan ican a icôronuange, shin or u hen tsombor wase nan saa ku yô. Sha ashighe la nahan, alaghga a lu se er yange lu Yeremia shighe u Mbababilon tim gar u Yerusalem kera la nahan. A kaa ér: “Mliam ndôôr mo ashe er ukungômbamngerev nahan . . . Ishe yam haa mliam, tôndo ga, i mem kpaa ga.”—Ukwe. 3:48, 49.
3. Yehova ka una nenge mbacivir un vea yaan ican nahan i lu un ken ishima nena? (Yesaia 63:9)
3 Yehova ka a fa ashighe a ka se vaa sha ci u zayol u se tagher a mi yô. Bibilo kaa a vese ér a fa hanma mzeyol u se nyer ker cii, nahan ka a kegh ato a vese shighe u se lu vaan yilan un ser a wase se yô. (Ps. 34:15) Kpa Yehova ka a er kwagh i hemba di u fan kwagh u a lu zan se iyol shi keghen ato a vese la. Ka una nenge sea vaan nahan i vihi un kpishi shi a kegh iyol u wasen se, er ormaren u ônov mba nan ve doo nan ishima nahan.—Ôr Yesaia 63:9.
4. Ka unô ken Bibilo se lu timen sha kwagh ve, man ka nyi se lu henen sha kwagh u Yehova?
4 Yehova pase ken mkaanem nam er yange lu un ken ishima shighe u mbacivir un lu yan ican la, man er yange wase ve yô. Ikyav i tesen yô, se fatyô u henen kwagh ken kwagh u yange er Hana man Davidi kua Tor Hesekia la. Ka nyi yange i na ve ve vaa? Man ka nyi Yehova yange er u wasen ve shighe u ve vaa ve yila un laa? Shi se nenge er Yehova ka a sur se ishima shighe u ishima i vihi se, shin or nzughul a vese, shin i lu se inja er kwagh hemba se yô.
SHIGHE U ISHIMA I VIHI SE JE SE LU VAAN YÔ
5. Zayol u Hana tagher a mi la yange a na yô, ishima i lu un ker nena?
5 Hana yange tagher a mbamzeyol kpishi mba ve na ishima vihi un je vaa yô. Nom u Hana lu a kwase ugen, i yilan un ér Penina. Penina yange soo kwagh u Hana ga je gande. Heela tseegh ga, Hana mar wan ga, kpa Penina yô mar ônov kpishi. (1 Sam. 1:1, 2) Penina yange a shi nahan Hana tar er a mar ga yô. Yange wea lu Hana nahan, ma lu u ken ishima nena? Yange ishima i vihi Hana je “a gba vaan, kwaghyan kpaa a ya ga.”—1 Sam. 1:6, 7, 10.
6. Ka nyi yange Hana er ve zua a ishimasurunu?
6 Hana yange er nan ve zua a msurshima? Kwagh u yange er ve wase un yô lu u za civir Yehova ken tabernakel. Alaghga tsô yange za za tile sha hunda u tembe u nyôron ken tabernakel la. Ze yô, “a gba sônon ter vaan tsung.” Man alaghga lu hen hunda u nyôron ken tembe u tabernakel la je er msen la ye. A zamber a Yehova a kaa ér: “Wea nengen ican i kpan Wou u kwase, Wea umbur mo.” (1 Sam. 1:10b 11) Hana Yange er msen hen Yehova ôr un er i lu un ken ishima yô. Yehova yange nenge Hana lu vaan nahan sôr un ken ishima, sha ci u Hana doo un ishima kpishi, nahan soo wener una er kwagh u surun un ishima!
7. Hana yange pase Yehova mbamzeyol nav nahan, lu un ken ishima nena?
7 Hana yange er msen hen Yehova pase un er lu un ken ishima la shi Zegepristi Eli sur un ishima nahan, kwagh la wase un nena? Bibilo kaa ér: “Kwase la kôr gbenda, a yem a za ya kwagh, ishigh nagh kera tese ishima i vihin ga.” (1 Sam. 1:17, 18) Yange ishima gba Hana shimi, shin er zayol na la lu a bee ga nahan kpaa. Hana yange gema mbamzeyol nav cii wa sha ikyev i Yehova. Nahan Yehova nenge ican na shi ungwa mliam nam. Shighe kar yô, a na Hana wa iyav.—1 Sam. 1:19, 20; 2:21.
8-9. Sha kwagh u Mbaheberu 10:24, 25 a ôr yô, gba u se nôngo sha afatyô wase cii se zaan mbamkombo mba Mbakristu sha ci u nyi? (Shi nenge foto kpaa.)
8 Akaa a se hen yô. U ngu yan ican a ma zayol u vesen u ashighe agen ka a na u vaa shin u ure yôô? Alaghga u ngu zungwen ku u or u hen tsombor wou shin ijende you igen. Shighe u kwagh a er u nahan yô, alaghga u soo u lun tswen, man se cii kape ka i lu se je la. Kpa umbur kwagh u Hana la. Yange za ken tabernakel nahan Yehova sur un ishima. We kpa aluer u ngu zan mbamkombo kua sha ashighe a iyol i kpe u je kpaa yô, kape Yehova una wase u je la. (Ôr Mbaheberu 10:24, 25.) Ka sea za mbamkombo yô, i ôr avur a Bibilo a ka a wase se u henen sha akaa a dedoo a taver se ishima yô. Ka gbenda u Yehova ka a wase se se de u henen sha a akaa a nan se ishimavihin je ne. Kwagh la ka a na yô, zayol wase la ka una bee her ave ave ga je kpa, i pever se iyol.
9 Ka sea za mbamkombo yô, i doo se u lun vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve zungu mhôônom yô. Ka vea lamen a vese shi vea tesen ér se doo ve ishima nahan i saan se iyol kpen kpen. (1 Tes. 5:11, 14) Nenge ase kwagh u ikpur pania ugen u kwase na yange saa ku yô. A kaa ér: “M ngu vaan ku na zan zan hegen. Ashighe agen ka m ker anijiir m za tema her m gbaa vaan tsô. Kpa er m ze mbamkombo yô, kwagh la nam ishimasurun kpishi. Akaa a doon a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ka ve ôron la ka a surum ishima kpishi. Ishima ka ia nyian mo shin kwagh ka una zam iyol nan nan kpa, mea zaan mkombo yô, i lum guda.” Yehova una fatyô u wasen se sha ikyev i anmgbianev asev mba nomso man mba kasev shighe u se ze mkombo yô.
Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev vea fatyô u lamen a vese kundu kundu, nahan kwagh la a sur se ishima (Nenge ikyumhiange i sha 8-9)
10. Shighe u ishima i vihi se ker yô, se dondo ikyav i Hana la nena?
10 Hana yange er msen hen Yehova, pase un er lu un ken ishima la, maa pever un iyol. We kpa u fatyô u ‘geman ishimanyian you cii haan sha Yehova.’ (1 Pet. 5:7) Anmgbian u kwase ugen u yange mbaiv wua nom na yô, kaa ér: “Yange lum er ishima yam cii hembe hingir avur avur, shi mayange ia kera hide a zua her ga nahan. Kpa hanma shighe u m er msen hen Yehova Terem u sha la yô, ka i pever mo iyol. Ashighe agen ka m fa kwagh u me ôr jighilii ga, kpa ka a fa er i lum yô. Yange ishima ia nyian mo shi mea ure kpishi yô, m sôn un mer a na i pever mo iyol. Maa her ave ave je i pever mo iyol, m gba eren akaa a i gbe u me er sha iyange la yô.” Ka wea vaa a Yehova shi wea pase un kwagh u a ne ve ishima i vihi u ker la yô, Yehova kpa kwagh shon a vihi un, shi a kav er i lu u ken ishima la. Aluer zayol wou la bee ga kpa, Yehova una sur u ishima, shi a pever we iyol. (Ps. 94:19; Fil. 4:6, 7) A fa hanma kwagh u u lu eren sha er u za hemen u civir un sha mimi la cii, nahan una ver u doo doo.—Heb. 11:6.
SHIGHE U SE LU VAAN SHA CI U OR NZUGHUL A VESE YÔ
11. Yange ior nzughul a Davidi nahan lu un nena?
11 Davidi yange tagher a mbamzeyol ken uma na kpishi, mba yange ve na ve vaa yô. Yange ior kpishi kôr un ihyom, shi azende a na kua mba hen tsombor na kpa er kwagh a na sha mimi ga. (1 Sam. 19:10, 11; 2 Sam. 15:10-14, 30) A kaa ér: “M kine je, m vôr; hanma ime m heen gambe wam, m ndôhôr gambe wam sha mlia.” Er nan ve yange lu Davidi nahana? A kaa ér lu “sha ci u mbaahendanev av cii.” (Ps. 6:6, 7) Er mbagenev nzughul a Davidi kpishi yô, ican er un, nahan a vaa kpishi.
12. Er i ôr ken Pasalmi 56:8 nahan, Davidi yange lu a vangertiôr ér nyi?
12 Er Davidi ya ican ken uma na kpishi nahan kpa, lu a vangertiôr ér un doo Yehova ishima. A kaa ér: “TER ungwa kweleghmlia wam.” (Ps. 6:8) Hen shighe ugen la Davidi ôr mkaanem ma doon tsung ma i nger ken Pasalmi 56:8 la. (Ôr.) Ka sea ôr mkaanem man yô, se fa wang ser se doo Yehova ishima kpishi, shi kwagh wase gba un ishima. Yange lu Davidi inja er Yehova ngu haan mliam nam ken ishegh shin ngeren ma ken takeda nahan. Yange Davidi fa wang ér Yehova nenge ican na shi a umbur akaa a vihin a a er un la cii. Davidi lu a vangertiôr ér Ter na u sha u un doo un ishima la fa mbamzeyol nav, man er mbamzeyol mbara bende a na la kpaa.
13. Ka nyi i gbe u se umbur shighe u or nzughul a vese shin nan er kwagh u van se ahenge? (Shi nenge foto kpaa.)
13 Akaa a se hen yô. Ishima ngi vihin we ker sha ci u or u u ne nan jighjigh yô nan er kwagh u van we ahenge shin nan nzughul a wee? Alaghga tsô ishima ngi vihin we sha ci u ishiôr you shin kwase wou gayô nomou undu u, gayô alaghga or wou nan de u civir Yehova. Anmgbian ugen u yange kwase na er idya shi undu un yô kaa ér: “Yange kwagh la kpiligh mo iyol sha ci u m hen mer kwase wam una er kwagh la a mo ga. Yange m ure shi ishima vihim shi lum er kwagh hembam nahan.” Aluer or nzughul a we shin nan er kwagh u van we ahenge kpa, fa wer mayange Yehova una undu u ga. Anmgbian la shi kaa ér: “M mase kaven mer ashighe agen uumace vea fatyô u eren kwagh a vese sha mimi ga, kpa Yehova yô, ka Vande wase, nahan se fatyô u suur sha a na hanma shighe cii. Aluer ka nyi je i er kpa, una za hemen u wasen se. Mayange una ta mba i doo un a ve la kera ga.” (Ps. 37:28) Shi umbur hanma shighe wer u fatyô u doon orumace ishima er u doo Yehova ishima la nahan ga. Or u u ne nan jighjigh ka nana nzughul a we yô, i vihi u kpishi. Kpa Yehova yô geman gbenda u a nengen we la ga, ka u gba un kwagh her. (Rom. 8:38, 39) Gba u u umbur wer, aluer or nzughul a we nan nan kpa, u doo Ter u u sha la ishima her.
Takeda u Pasalmi wase se u fan ér Yehova ngu ikyua a mba asema a vihi ve la (Nenge ikyumhiange i sha 13)
14. Pasalmi 34:18 na se vangertiôr ér nyi?
14 Se fatyô u zuan a ishimasurun ken mkaanem ma Davidi ôr ken Pasalmi 34:18 la shighe u or nzughul a vese yô. (Ôr.) Takeda ugen kaa ér “mba iyol i kpe ve la” vea fatyô u lun mba ve lu a ishimaverenkeghen ér kwagh u dedoo môm una er ve ga yô. Yehova wasen mba i lu ve nahan la nena? Yehova “ngu ikyua” a vese er ormaren u ônov mba nan ve doo nan ishima ka nan kôr wan u nan uwegh shighe u kwagh a ze nan iyol nan surun nan ishima nahan. Mhôônom ka ma kôr un a vese shi a kegh iyol u wasen se shighe u ishima i vihi se sha ci u or nzughul a vese shin or wase nan undu se yô. Ka a kegh a kegh iyol u surun se ishima shighe u ishima i lu vihin se ker shi se nenge ser kwagh hemba se yô. A na se ishimaverenkeghen sha akaa kpishi. Nahan kwagh la ka a wase se u wan ishima a atsan a se lu tagher a mi hegen ne.—Yes. 65:17.
SHIGHE U SE LU VAAN SHA CI U SE NENGE SER KWAGH HEMBA SE YÔ
15. Yange er nan ve ishima za Hesekia iyol kpishi shi vaa?
15 Tor Hesekia yange gba icôronuange shighe u lu anyom 39 la. Nahan profeti Yesaia va ôr un kwagh u Yehova ôr yô, ér una war angev mbura ga. (2 Utor 20:1) Lu inja er kwagh hemba Hesekia nahan. Er loho la za Hesekia iyol yô, a vaa kpishi. Nahan a er msen hen Yehova a zamber un a ishima na i môm.—Utor 20:2, 3.
16. Yehova yange nenge Hesekia vaa shi zamber a na nahan, a er nena?
16 Er Yehova ungwa msen u Hesekia shi nenge mliam nam yô, mhôônom kôr un a na. Nahan a lam a na kundu kundu, a kaa ér: “M ungwa msen wou, M nenge mliam ou kpaa; yô, Me bee u angev.” Yehova yange zungwe un mhôônom, a tindi profeti Yesaia za tôndo zwa a na ér una seer un ayange, shi una yima Yerusalem sha ikyev i Mbaashiria.—2 Utor 20:4-6.
17. Ka sea gba icôronuange nahan, Yehova a wase se nena? (Pasalmi 41:3) (Shi nenge foto kpaa.)
17 Akaa a se hen yô. U gba angev mbu u lu sôron kpa mbu lu been ga yôô? Aluer ka nahan yô, er msen hen Yehova, ôr un er i lu u ken ishima la. Aluer u ngu vaan eren msen hen a na je kpa, una kegh ato a we. Bibilo kaa ér: “Un ka Ter u lun a mhôônom ma zungwen tsung man Aôndo u lun a ishimasurun cii.” Nahan una sur se asema ken atsan a se tagher a mi cii. (2 Kor. 1:3, 4) Nyian ne, gba u se ver ishima ser Yehova a bee a mbamzeyol asev kera cii ga, kpa se fatyô u suur sha a na ser a sur se ishima. (Ôr Pasalmi 41:3.) Yehova ka a na se agee man kwaghfan man bem sha ikyev i icighan jijingi na. (Anz. 18:14; Fil. 4:13) Shi ka a sur se ishima sha u nan se ishimaverenkeghen ér ken hemen yô, or môm nana va kera gbaan angev ga.—Yes. 33:24.
Yehova ka a ungwa mbamsen asev sha u nan se agee man kwaghfan man bem (Nenge ikyumhiange i sha 17)
18. Shighe u u lu nôngon a mzeyol u vesen yô, ka ivur Bibilo i han nahan ka i sur u ishima? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Mkaanem ma Surun Se Ishima Shighe u Se Lu Vaan Yô” la.)
18 Kwagh u Yehova ôr a Hesekia la yange sur un ishima. Se kpa se fatyô u zuan a ishimasurun, aluer se kegh ato a kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma ôr la yô. Shighe u se lu yan ican yô, mkaanem ma Yehova ma i nger ken Bibilo la ka ma sur se ishima shi ma wase se u wan ishima. (Rom. 15:4) Yange mbatwerev mba ôron a anmgbian u kwase ugen ken West Africa ér ngu a kyansa yô, a shi vaan. A kaa ér: “Ivur Bibilo i ka i surum ishima kpishi yô, ka Yesaia 26:3. Shin er se lu a tahav mbu karen a atsan a ase kera ga nahan kpa, ivur la wasem u fan mer Yehova ka a na ishima i gba se shimi, shi a wase se u wan ishima a nyityô ican i se tagher a mi cii.” Ivur Bibilo ngi i ka i sur u ishima shighe u u tagher a mbamzeyol mba i lu inja er vea fatyô u been ga yôô?
19. Ka nyi i lu keghen se ken hemene?
19 Se mba ken ayange a masejime cou cou, nahan akaa a nan se mbamzeyol aa lu seer a seer. Kpa er kwagh u Hana man Davidi man Tor Hesekia la a tese nahan, Yehova ka una nenge sea vaan yô, i vihi un kpishi. Er se lu yan ican kpa se lu civir un sha mimi her yô, se doo un ishima shi ngu umbur mliam asem kpaa. Nahan shighe u se tagher a mbamzeyol mba vihin kpishi yô, doo u se er msen hen Yehova se pase un er i lu se ken ishima la. Yô, se za nen hemen u lun kôôsôô vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ken tiônnongo hanma shighe cii. Shi se za nen hemen u ôron Bibilo hanma shighe sha er mkaanem ma Yehova ma a sur se ishima yô. Se fatyô u lun a vangertiôr ser aluer se za hemen u wan ishima civir Yehova sha mimi yô, una ver se doo doo. Man una er kwagh ne sha u ‘esen se mliam cii sha ashe kera.’ Ka mliam ma ka se vaa shighe u se lu zungwen shin i nzughul a vese, shin se nenge ser kwagh hemba se la je la. (Mpa. 21:4) Shighe la, aluer or vaa kpa, a lu mliam ma ka a saan or iyol kpishi ve nan vaa la tseegh.
ICAM 4 ‘Yehova Ka Orkuran Mo’
