U ôr Iyoukura mba i gber ken inyom ne vighe vighe kpa? Yô, nenge ase wea fatyô u nan mlumun sha mbampin mban yô:

Yehova ver se ikyav i eren kwagh a kasev nena?

Yehova eren kwagh a kasev vough er a eren a nomso nahan. Nengen nomso ér ve hemba kasev ga. Kasev ka vea er msen hen Yehova yô a ungwa. Kwagh ve gba Yehova ishima, shi ka a nenge sha mbamgbe vev kpaa. A na ve jighjigh je yô, ka a na ve tom ér ve er.—w24.01, p. 15-16.

Se dondo kwagh u Mbaefese 5:7 a kaa ér: “De nyôron nen nongo a ve sha akaa ne ga” la nena?

Apostoli Paulu ta se icin ér se de ye ijende a ior mba vea na a taver se u ungwan imo i Aôndo la ga. Kwagh ne wa ior mba se lamen a ve shigh a shigh, kua mba se lamen a ve sha Intanet la cii ker.—w24.03, p. 22-23.

Ka mbaaie mba nyi i gbe u se lumun ser ve tsume a vese ga?

Gba u se fa ser ashighe agen anmgbianev asev vea ungwa kwagh, kpa vea tôv sha mi tsembelee u vea fa mimi u kwagh shon ga tsô maa vea gba ôron se sha u taver se ishima. Shin alaghga ior mba se fe ve ga vea tindi se a ilyoho sha Intanet i i lu i mimi ga yô. Gayô alaghga se zua a mbaundun mimi mba ve senge ér kwagh u Bibilo gba ve ishima yô.—w24.04, p. 12.

Ka nyi se fe sha gbenda u Yehova una va ôr Tor Solomon ijir, man mba yange ve kpe ken Sodom man Gomora kua sha shighe u Mngerem ma Deemee laa, man ka nyi se fe ga?

Yehova una kure kwagh ve gbindigh gbindigh shin una kure ga kpa se fa ga. Kpa kwagh u se fe yô, a fa akaa cii shi a mgbough a mhôônom ma zungwen.—w24.05, p. 3-4.

Er i yer Aôndo ér “Vande” yô, kwagh la na se vangertiôr ér nyi? (Dut. 32:4)

Yehova ka ijiir yase i yeren. Se fatyô u suur sha a na, sha ci u kuren uityendezwa nav hanma shighe cii. Shi un Geman ga. Aeren a na kua mbaawashima nav mba gem mayange ga.—w24.06, p. 26-28.

Ka nyi ia wase u ve a saan we iyol hen tiônnongo u he?

Suur sha Yehova, nahan una wase u er yange wase mbacivir un sha ayange a tsuaa la nahan. Shi de tôôn tiônnongo wou u he la karen sha u tse la ga. Heela tseegh ga, eren tom hen tiônnongo wou u he la kpoghuloo, shi nôngo kôr azende a he.—w24.07, p. 26-28.

Ka nyi se hen ken anzaakaa a Yesu a atar a i nger ken Mateu ityough 25 laa?

Injakwagh i sha kwagh u iyôngo man ivo la tese ér gba u se lu a jighjigh u nan shi se civir Yehova sha mimi. Injakwagh i sha kwagh u anuunaukase a fan kwagh man a lanen kwagh la di tese er i gbe u se wa iyol se keghen a kegh shi se kuran yô. Injakwagh i utalenti la di tese ér gba u se lu mbaeren tom kpoghuloo.—w24.09, p. 20-24.

Kpekpe u varenda u tempel u Solomon la yange tav kuma nena?

Ubibilo mba yange i hii ngeren sha uwe sha ayange a tsuaa la mbagenev ôr ken 2 Kroniku 3:4 ér kpekpe u varenda la yange tav lu “aseva 120.” Inja na yô, yange tav sha geng lu angahar 175! Kpa i gema i nger ken Ubibilo mbagenev mba ior kpishi ve lumun a mi yô kaa ér kpekpe la yange tav lu “aseva 20,” inja na yô, yange tav sha lu angahar 30. Kpa er kpekpe u tempel la jimin cii yange civir lu la yô, hemba zuan sha kwagh u i kaa ér yange tav lu “aseva 20” la.—w24.10, p. 31.

Kwagh u i kaa ér orshiren tiônnongo u nan er ivaa yô nana lu ‘or u lun a kwase môm’ la inja na ér nyi? (1 Tim. 3:12)

Inja na yô er, i lu or u nan er kwase môm tseegh yô, shi nana de keren kwase ugen ga. Heela tseegh ga, shi nana de hian a kasev mbagenev ga.—w24.11, p. 19.

Se fatyô u kaan ser kwagh u Kwaghyan u Ter u Aikighe u i ôr ken Yohane 6:53 lu gbenda u Yesu tese la ga sha ci u nyi?

Yohane 6:53 ôr er i gbe u a ya iyol i Yesu shi a ma awambe a na yô. Yesu yange ôr mkaanem man a Mbayuda mba ve lu a na un jighjigh ga la, hen Galilia, ken inyom i 32 la. Nahan kpa, yange inyom kar i môm cii ve i va hii kwagh u Kwaghyan u Ter u Aikighe la ye. Hen shighe ne, Yesu lam a mba vea za tema tor a na imôngo sha la ken Yerusalem.—w24.12, p. 10-11.