HANMAOR cii soo ér i saan nan iyol. Kpa ken ayange a masejime ne, ior mba tagher a mbamzeyol mba ve lu “ican” tsung u nôngon a mi yô. (2 Tim. 3:⁠1) Kera saan mbagenev iyol ga sha ci u i er a ve dang shin ve gba angev shin mba a tom ga shin mba zungwen ku u or ve. Mbacivir Aôndo je kpa, ashighe agen iyol ka i kpe ve, nahan i kera saan ve iyol ga. Aluer we kpa kape i lu la yô, u er nan ve a hide a saan we iyolo?

Cii man se na mlumun sha mpin ne yô, se hii fan kwagh u a lu msaanyol u mimi la, man er mbagenev ve ze hemen u lun saan saan shin er ve tagher a mbamzeyol nahan kpaa yô. Maa se hen se fa kwagh u se er ve se luun saan saan hanma shighe man er se seer lun saan saan yô.

Gba u se fa ser msaanyol kaha kposo a u lun yar yar. Ikyav i tesen yô, or ka nana ma tashi kpishi a hunden yô, i lu nan iyol yar yar. Nahan kpa, msôrom mara ma a been kera yô, yar yar la a bee. Mbamzeyol shin akaa a vihin a nan lu tagher a mi la, a lu di nan her tsô. Nahan kwagh u ashen i lu nan iyol gong gong shighe u nan me msôrom la, ka msaanyol u mimi la ga.​—⁠Anz. 14:⁠13.

Kpa msaanyol u mimi yô, ka kwagh u ken ishima. Ka “iember i ken atô ishima yase, i ka se zua a mi shighe u se zough a kwagh u doon shin se lu veren ashe a kwagh u injaa yô.” Msaanyol ka mlu u sar sar u shighe u kwagh a er se u doon shin u vihin kpa, ka se ember her yô. (1 Tes. 1:⁠6) Jighilii yô, kwagh a fatyô u zan or iyol; nahan kpa nana lu saan saan ken ishima her. U tesen ikyav yô, yange i gbidye mbaapostoli ér mba pasen kwagh u Kristu. Nahan kpa, ve “due ken mkohol la kera, ve gba ember sha er i nenge er ve kuma u yan ican i aheenegh sha ci u iti la yô.” (Aer. 5:41) Ikyav tese ér ve lu ember sha ci u gbidiv mbura ga. Kpa ve lu mbacivir Aôndo, nahan yange saan ve iyol sha ci u ve tile sha mimi.

Ka maren se a imba iember shin msaanyol la ga; shi ka kwagh u a gbe van tsô ga. Nena yô? Ityôkyaa yô, msaanyol u mimi ka vegher u ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo. Kpa sha iwasen i jijingi u Aôndo yô, se fatyô u haan “orhe” shin mlu u he iyol, ua we msaanyol kpa ker la. (Ef. 4:24; Gal. 5:22) Shi ka sea nôngo sea luun saan saan yô, se hemba fan u wan ishima a mbamtaver mba uma.

Yehova yange wa ishima ér akaa a dedoo a lu sha tar. Awashima na lu akaa a bo a se nengen a mi nyian hanma shighe la ga. Nahan kpa, Yehova de ér aeren a bo a mbagenev la a yange un u lun saan saan ga. Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Agee man iember mba ken ijiir Na i teman.” (1 Kron. 16:27) Heela tseegh ga, akaa a dedoo a mbacivir Aôndo ve eren nyian la ka a na i “saan [Yehova] iyol.”​—⁠Anz. 27:⁠11.

Se kpa se fatyô u dondon ikyav i Yehova la sha u palegh u geman ishima yase cii veren sha mlu wase shighe u akaa a lu zan er se we ishima ga la. U ma se de u lun saan saan la yô, se ver ishima yase sha akaa a doon a se lu a mi  hegen ne, shi se wa ishima se keghen akaa a doon a se va zua a mi ken hemen la. *

Shi se fatyô u nengen ikyav i ior kpishi ken Bibilo mba yange ve za hemen u lun saan saan shin er ve tagher a mbamtaver nahan kpaa yô. Aberaham yange war ku shi tagher a mbamtaver sha ci u akaa a mbagenev er yô, nahan kpa a wa ishima. (Gen. 12:​10-20; 14:​8-16; 16:​4, 5; 20:​1-18; 21:​8, 9) Er tagher a akaa ne nahan kpa, Aberaham za hemen u lun a iember ken ishima na. A er kwagh ne nena? Yange lu a ishimaverenkeghen i va lun uma ken tar u he u Mesiya una hemen la. (Gen. 22:​15-18; Heb. 11:10) Yesu kaa ér: “Ter wen, Aberaham, saan un iyol kpishi sha ci u una va nenge iyange Yam.” (Yoh. 8:56) Se fatyô u dondon ikyav i Aberaham la sha u henen sha msaanyol u ken hemen la.​—⁠Rom. 8:⁠21.

Apostoli Paulu vea ikyartom na Shila kpa yange ve ver ishima ve sha uityendezwa mba Aôndo, er Aberaham nahan. Ve na jighjigh taveraa shi saan ve iyol shin er akaa er ve a vihin nahan kpaa. Ikyav i tesen yô, yange i gbidye ve tsusee shi i wuhe ve ken purusu, “ka kom atôutu nahan yô, [ve] gba eren msen, wan atsam a civir Aôndo.” (Aer. 16:​23-25) Dugh agee a ve zua a mi ken ishimaverenkeghen ve la kera yô, saan Paulu man Shila iyol sha ci u ve lu yan ican sha ci u iti i Kristu. Se fatyô u dondon ikyav i Paulu man Shila la sha u umbur kwagh u dedoo u or ka nana civir Aôndo sha mimi ve nan zua a mi la.​—⁠Fil. 1:​12-14.

Nyian kpa, se mba a anmgbianev ken mzough wase u anmgbianev sha tar cii ne mba ve ver ikyav i dedoo sha u lun saan saan zum u ve tagher a atsan yô. U tesen ikyav yô, ken uwer u Novemba, inyom i 2013 la, ijeverahumbe igen i vihin tsung va ta sha tar u Philippines, vihi uya mba hemban 1,000 nahan mba Mbashiada mba Yehova. George, u lu ken gar u Tacloban la, yange ya na vihi vindi vindi. A kaa ér: “Er kwagh ne a er nahan kpa, anmgbianev yô, mba saan saan. Me fatyô u pasen er i saan se iyol la ga.” Aluer se tagher a mbamtaver mba vesen, kpa se gbidye kwar sha akaa a Yehova a er a vese la yô, se za hemen u lun saan saan. Shi ka nyi igen kpaa Yehova a er i i lu ityôkyaa i se embere?

Ityôkyaa i hemban cii i se ember yô, ka er se ye ikyar kôôsôô a Aôndo yô. Hen ase sha kwagh ne: Se fa Un u a Hembe sha won cii la. Ka Aôndo wase, shi ngu Ter wase kua Ijende yase kpaa.​—⁠Ps. 71:​17, 18.

Uma u Yehova a ne se kua akaa a a ne se sha er se ember uma la kpa gba se kwagh. (Orpa. 3:​12, 13) Yehova gba se, na se mfe shi a urugh se va a vese hen a na, nahan se fa kwagh u a soo ér se eren yô. (Kol. 1:​9, 10) Sha nahan yô, se fa ityôkyaa i se lu uma yô, shi se fa er i doo u se eren uma yô. Nahan kpa ior mbagenev kpishi fa ityôkyaa i ve lu uma ga. Paulu ngise ngur pasen mkposo wase a ve yô, a nger ér: ‘Ashe nenge a mi ga, ato kpaa a ungwa ga, a va or ken ishima kpaa ga, ka akaa a Aôndo A ser a sha ci u mba Un doo ve ishima la. Kpa se yô, Aôndo gema pase se a sha Jijingi.’ (1 Kor. 2:​9, 10) Er se kav ishima i Yehova kua awashima na ne, saan se iyol ga he?

Nenge ase kwagh ugen u Yehova a er sha ci u ior nav yô. Saan se iyol tsung er a den se a asorabo ase yô, shin ka nahan ga? (1 Yoh. 2:12) Er Aôndo a zungwen mhôônom yô, se mba a ishimaverenkeghen ser ica a gba ga tsô una va a tar u he la. (Rom. 12:12) Hegen je kpa, Yehova zua se imôngo se mba civir un. (Ps. 133:⁠1) Mkaanem ma Aôndo na se vangertiôr nahan ér, Yehova kor ior nav sha ikyev i Satan man azôv. (Ps. 91:11) Aluer se mba gbidyen kwar sha averen a Yehova a ne se la cii yô, msaanyol wase una seer nahan se hemba lun saan saan cii.​—⁠Fil. 4:⁠4.

Orkristu u i vande saan nan iyol nana fatyô u seer lun saan saana? Yesu kaa ér: “Akaa angan  M ôr ne sha er iember Yam i̱ lu ken ven, iember yen i̱ hôm kpaa yô.” (Yoh. 15:11) Kwagh ne tese ér se fatyô u seer lun saan saan ga zee? U fatyô u tôôn iniôngon i soon wer u seer iember you la karen sha usu keer. Ka u wa ikyon shi u kenden usu la ve u pir ga ye. Nahan gba u u er akaa a a wase u u lun kangenaa vea Yehova ve a seer saan we iyol ye. Umbur wer: Ka jijingi u Aôndo ka a na i seer saan or iyol ye. Sha nahan yô, u fatyô u seer lun a msaanyol sha u sônon iwasen i jijingi u Yehova shi eren msen kpoghuloo gbidyen kwar ken Mkaanem nam ma jijingi a ne i nger la.​—⁠Ps. 1:​1, 2; Luka 11:⁠13.

Shi u fatyô u seer iember shin msaanyol wou sha u eren ityom i i ve Yehova a msaanyol la kpoghuloo. (Ps. 35:27; 112:⁠1) Sha ci u nyi? Ityôkyaa yô, i gba se ér se “cia Aôndo, [se] waan atindi Na iko; gadia ngun ka kwagh u ior cii ma ve er je ne.” (Orpa. 12:13) Shin se fatyô u kaan ser, i gba se ér se eren ishima i Aôndo. Sha nahan yô, ka sea civir Yehova yô, sha gbaaôndo je i hemba saan se iyol cii. *

Ka sea nôngo a lu a msaanyol u Yehova a ne la yô, se zua a mbamtsera. Ka lun di iember i ken ishima tsô ga. U tesen ikyav yô, er se lu civir Ter wase u sha la saan saan ken mbamzeyol mba se tagher a mi la yô, ka se hemba doon un ishima cii. (Dut. 16:15; 1 Tes. 5:​16-18) Heela tseegh ga, ka a saan se iyol sha mimi yô, se palegh ieren i geman uma wase cii veren sha u keren akaa ase la. Ka se de akaa agen a kar se sha ci u Tartor u Aôndo. (Mat. 13:44) Ka sea nenge mbamtsera mba ka se zua a mi la yô, i seer saan se iyol, shi se tema i kundu se iyol, shi se na i seer saan mbagen kpa iyol.​—⁠Aer. 20:35; Fil. 1:​3-5.

Orgen u tôvon sha akaa u hen yunivasiti i Nebraska ken tar u Amerika yange time ken ityakerada i sha kwagh u mkpeyol u ior, nahan nger wener: “Aluer saan we iyol shi u zua a mkom ken uma hegen yô, ikyav tese ér u va hemba lun gbong gbong ken hemen.” Kwagh ne zua sha kwagh u Bibilo kpa i ôr yô. I kaa ér: “Ishima i saan saan ka icigh ki dedoo.” (Anz. 17:22) Sha mimi yô, aluer u seer iember you yô, ikyav tese wang ér u seer lun gbang gbang kpaa.

Sha nahan yô, er se lu ken ashighe a ican nahan kpa, se fatyô u nôngon lun saan saan shi msaanyol wase la una lu u mimi u lun gbem. Se fatyô u eren kwagh ne sha u eren msen sônon icighan jijingi shi henen kwagh shi gbidyen kwar sha Mkaanem ma Yehova. Shi se fatyô u seer iember yase sha u gbidyen kwar sha averen a Yehova a lu nan se hegen la, shi kaven jighjigh u mbagenev shi nôngon eren ishima i Aôndo. Aluer se er nahan yô, se mase nengen er mkaanem ma i nger ken Pasalmi 64:10 la ma lu mimi yô. Ivur la kaa ér: “Orperapera una ember ken TER, una yer ken a Na.”