Terem man ngôm yange ve fa Yehova cii ve, ve er ivaa ye, man lu kwagh u ken inyom i 1920 la va keen. Yange ve maren ken inyom i 1939. Shighe u m lu iyev la, se lu ken tar u Ingila, nahan m za mkombo vea mbamaren av. Shighe kar yô, mo kpa m nyôr Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la. Zan zan nyian kpa iyange i m hii eren asaimenti la i hungur mo ga. Yange gba u me unde me tile sha an-akwati sha er me fatyô u nengen a ishiv mbi iorov shighe u m unde sha tsembe u eren asaimenti wam la yô. Shighe la m lu anyom 6, nahan er m gema m nenge ior mbaganden tema lu ungwan yô, m lu kunden ikyarkyase.

Terem yange nger loho tiônôô sha kaade nam sha er me pasen kwagh a mi yô. Kwa wam u hiihii u duen kwaghpasen u sha uya uya tswen yô, m lu anyom anigheni. Yange m za na orya ugen u m zua a na yô, ankaade u terem nam la, nahan ôr, been yô her ave ave je, a kaa ér m na un takeda u “Let God Be True” la! Yange saan mo iyol kpen kpen. Fese je maa, m kar ayem m za ôr terem. Kwaghpasen yange a doom kpen kpen kua mbamkombo. Yange ve na i saan mo iyol nahan sarem u seer eren Yehova tom, sha u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la.

Yange terem ngeren ér mo kpa i gema van mo a Iyoukura yô, kwagh u Bibilo gba doon mo ishima seer a seer. Yange a vaan mo a kôpi wam je, m nôngo m ôr un cica m bee, i ngôôr ga cii. Yange m seer suur sha Yehova, kwagh la maa mgbegham m tsegha iyol yam sha ci na.

Ken inyom i 1950 la, mo man terem man ngôm, se za mkohol u Theocracy’s Increase Assembly (Mseer u Tom u Hemen u Aôndo) u i er ken kpentar u New York la. Itinekwagh i sha iyange i Agusutu 3, u lu Tomanyiin la, lu “Missionary Day,” (Iyange i Mbamishen). Sha iyange shon la, Anmgbian Carey Barber, u va hingir môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la,  na kwaghôron u batisema. Ne kwaghôron la been yô, a pine se mba lu u a er se batisema la mbampin uhar mba ka i pine ken mkur u kwaghôron u batisema la. Nahan mo kpa m mough m tile sha, m na mlumun mer, “Een!” Shighe la m lu anyom 11, kpa m kav er lu kwagh u injaa man kwagh u vesen je m er yô. Nahan kpa, gema cier mo iyol u za hungwan shin mnger, sha ci u m fa uwe ôôn ga. Yange anmgbian u terem u kiriki za vea mo shin ityungu i eren batisema la, shi kaa a mo je ér ishima i de nyian mo ga, kwagh a za iyol ga. Yange i er kwagh shon fele je, angahar a am bende shin tareghnyaagh u ityungu shon ga tsô, shi i due a mo. Yange anmgbian ugen kôron zengaa na ugen, u môm la sen a mo erem batisema, ugen la di ngohol mo due a mo sha won. Hii sha iyange la je, Yehova za hemen u kôôm igbenda yam zan zan nyian.

Shighe u m bee kôleeji la, m soo u eren pania, kpa atica am agen zer zan mo iyol kpii ér m yem yunivasiti. Ve zer gbem tsô gandem, m mough m yem yunivasiti. Nahan kpa, ica gba ga je, m kav er me fatyô u lun ken yunivasiti her shi taver ken mimi ga yô. Nahan maa m de. Yange m er msen hen Yehova kpoghuloo, maa m nger washika hen atica a am, m pase ve sha icivir mer inyom yam i hiihii ne ia been yô, m soo u den makeranta. Yange m suur sha Yehova vangertiôr, nahan m kera ngôôr ga je maa, m hii pania u eren.

Ken uwer u Julai, inyom i 1957 la, m hii pania hen geri u Wellingborough. Yange m pine anmgbianev mba shin Betel u ken geri u London mer, ve tesem anmgbian u nomso u nan eren pania u nan tse ken tom la, u me za kohol nan yô. Maa m za kohol Anmgbian Bert Vaisey. Yange wasem kpen kpen, a tesem akaa kpishi. Yange lu a gbashima sha tom u pasen kwagh kpen kpen. Nahan a wasem m sôr akaa a am sha er me er tom u pasen kwagh tsembelee yô. Tiônnongo u m za lu her la, lu mo man anmgbianev mba kasev mbabeenyol ataratar kua Anmgbian Vaisey. Yange m wa iyol sha mbamkombo cii shi mea za yô, m er mbaasaimenti shi m na mbamlumun kpaa, nahan kwagh la wasem m seer taver jighjigh u m na Yehova la.

Yange i va kôrom i za wuhe ken purusu sha ci u m venda u zan shoja, kpa m tsa ker kpishi ga. M dugh yô, m va zua a anmgbian u kwase ugen u lu ikpur pania yô, i yilan iti na ér Barbara. Yange se er ivese ken inyom i 1959 la, shi se kegh a kegh iyol u yemen hanma ijiir i i kaa ér se za er tom cii. Sha hiihii la, i kaa ér se za er tom hen ijiir igen ken Ingila, i yilan i ér Lancashire. Mba ker ken uwer u Janawari, inyom i 1961 la yô, i lôhôm ér m za Makeranta u Tsaase Mbatamen man Mbashiren Tiônnongo, uwer môm shin Betel, ken London. Kwagh u kpiligh mo iyol yô, se mba been makeranta la yô, i kaa ér mo m hingir ortamen u ningir sha. Yange ortamen u sôron atôônanongo u tsa ken tom ne yô, za tsaase mo ukasua uhar hen geri u Birmingham, nahan shi i kaa ér kwase wam Barbara a va kohol mo. Maa se mough se hide se yem, se za kôr tom a ve hen haregh u Lancashire man Cheshire la.

Yange branci tindi se a washika ken uwer u Agusutu, inyom i 1962 la, shighe u se za memyol yô. Yange i wa ufoom ker mba lôhôn se Makeranta u Gileadi! Yange mo vea Barbara se er msen sha kwagh ne kpoghuloo, maa se fii ufoom mbara fele se hide se tindi a mi shin afishi a branci, er ve kaa ér se er nahan. Iwer ngi kar itian yô, se mough se yem Makeranta  u Gileadi ken Brooklyn, New York, kelase u sha 38 la. Yange i er makeranta ne iwer pue.

Yange se za hen akaa kpishi ken Makeranta u Gileadi ne. Se hen Mkaanem ma Aôndo kua kwagh u nongo na man kwagh u anmgbianev mba nomso man mba kasev sha tar cii. Shighe ne se lu anyom ikyundu-kar di tsô, nahan se hen akaa kpishi hen mbayevmakeranta mbagen mba ken kelase wase la. Hanma iyange yô, m er tom imôngo vea Anmgbian Fred Rusk, u lu môm ken mba ve tesen se la, nahan i lum kwagh u icivirigh kpen kpen. Kwagh môm u yange a ôr kwagh sha mi var var yô, ka u wan or kwagh sha inja, inja na yô, gba u kwaghwan la una due ken Bibilo. Anmgbianev mbagen mba ve kpa ve tese se ken makeranta ne yô, lu anmgbianev mba ve via ken jijingi tsembelee yô, er Anmgbian Nathan Knorr man Frederick Franz man Karl Klein nahan. Shi yange se hen akaa kpishi ken ikyav i dedoo i Anmgbian A. H. Macmillan u hiden a iyol ijime kpishi la. Yange tese se er Yehova wase ior nav ken inyom i 1914 zan zan mhii u inyom i 1919, shighe u anmgbianev mba ken nongo ne tagher a ican kpishi la.

Se mba zurum u been makeranta yô, Anmgbian Knorr kaa a mo man Barbara ér, gba u se za er tom ken tar u Burundi ken Afrika. Maa se kar fese se yem shin iyou i koson ityakeda i shin Betel la, se za tôô takeda u Yearbook la ser se nenge iyenge i mbapasenkwagh mba ve lu ken tar u Burundi yô. Kpa kwagh u kpiligh se iyol yô, ijiir i môm kpa i nger iyenge i mbapasenkwagh mba ken tar la ga. Se lu yemen lu hen ijiir i i lu a vande pasen kwagh her ga, ken veghertar u Afrika, u se fa kwagh na yum kpaa ga yô. Yange ishima za se iyol kpen kpen. Nahan kpa, se er msen kpoghuloo nahan ishima kera lu se lenge lenge ga.

Yange hanma kwagh u hen ijiir yase i he ne kaha a kwagh u se vande fan yô. Mlu u heregh man ieren ve kua zwa u i lamen her la cii kaha. Yange gba u se hen zwa French. Shi mtaver ugen yô, gba u se ker ijiir i se lu her yô. Yange se mba za nyer ayange nga kar ahar yô, Anmgbian Harry Arnott, u se bee Makeranta u Gileadi imôngo yô, va sôr se shighe u mough lu yemen ape i tindi un ér a za er tom ken tar u Zambia yô. Nahan a wase se, se zua a ijiir i tsan. Ijiir ne maa va hingir iyagh yasegh ki mbamishen ki hiihii. Nahan kpa, ica gba ga je maa mbatomov mba gomoti mba hen ijiir ne mba ve fa kwagh môm sha kwagh u Mbashiada mba Yehova ga yô, hii u hendan a vese. Yange tom wase ngu hiin u maan se iyol yô, mbatomov mba gomoti mban va kaa a vese ér, a gba u saa se za tôndo takeda u nan or ian i eren tom ken ma tar la ve, se za hemen u lun hen ijiir ne ye. Kwagh er vihi yô, maa  gba u se mough hen ijiir ne se yem ken tar ugen. Kwa ne yô, gba u se yem ken tar u Uganda.

Yange se mba moughon u yemen ken tar u Uganda yô, se lu a visa ga, nahan ishima nyian se kpishi, kpa se suur sha Yehova. Anmgbian ugen u ken tar u Kanada u lu eren tom ape kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh ken tar u Uganda yô, za lam a ortom u gomoti ugen hen afishi a nengen sha kwagh u mba ve lu marnya ga la, pase un kwagh wase ne. Nahan or la kaa wener se fatyô u lun ken tar la iwer kpuaa, tsô se mase keren gbenda zuan a takeda u nan se ian i lun ker. Kwagh u za hemen la tese je ér Yehova lu wasen se.

Mlu u ken tar u Uganda ape se va nyôr ne, kaha a mlu u ken tar u Burundi la. Tom u pasen kwagh u Tartor lu vanden zan hemen ken tar ne. Nahan kpa, gema lu Mbashiada 28 tseegh lu ken tar la jimin cii ye. Yange sea due kwaghpasen yô, se zua a ior kpishi mba ve fa u lamen zwa Buter yô. Nahan kpa, ica i gba ga je, se nenge ser cii man se wase mba ve lu a isharen la u vesen ken jijingi yô, a gba u a hemba kpa se hen zwa môm ken ijô kpishi i ior lamen ken tar ne la. Yange se hii u pasen kwagh ken geri u Kampala, ape ior hemban lamen zwa Luganda her la, nahan maa se hen zwa shon. Yange anyom kar imôngo je ve se fa u lamen zwa ne tsembelee ye. Se mba fe zwa ne yô, kwagh la wase se, se hemba eren tom wase u pasen kwagh la tsembelee. Kwagh ne na, se hemba fan er se wase ior mba se henen Bibilo a ve la yô. Yange ve kpa mba nengen er kwagh ve gba se ishima tsung yô, ve kera yeren se kwagh ga, ve ôr se er ishima i lu ve ker sha kwagh u ve lu henen la yô.

Yange saan se iyol kpishi er se wase ior ve va fa mimi yô, nahan kpa hemba saan se iyol cii shighe u i kaa ér se er tom u ningir sha la. Yange branci u tar u Kenya u nengen sha tom u pasen kwagh ken tar u Uganda la, kaa ér se zende ken tar ne, se nenge ajiir a a hembe doon a a tindi uikpur pania vea za hii pasen kwagh her yô. Ashighe kpishi ior ve ngohol se doo doo, man i lu ior mba ve lu a vande fan kwagh u Mbashiada mba Yehova ga yô. Yange ve er a vese doo doo, ve na se kwaghyan je kpaa.

Shi m va za zende ugen. Kwa ne m mough ken Kampala m nyôr girgidogo, m yem ken geri u Mombasa ken tar u Kenya. Zende ne yange u tôôm ayange ahar. M za moughon heela yô, m nyôr tso m yem ken icile i Seychelles, i i lu ken Ityeku i India la. Hii ken inyom i 1965 zan zan inyom i 1972 la, mea zaan ken icile i Seychelles la yô, Barbara kpa a za vea mo. Sha hiihii la, lu mbapasenkwagh uhar tseegh lu ken ijiir la ye. Shighe kar yô, va hingir annongo u pasen kwagh, maa ve va hingir tiônnongo. Shi yange m za ijende igen kpaa. Ikyav i tesen yô, m za sôr anmgbianev ken tar u Eritrea man ken tar u Etiopia man ken tar u Sudan.

Ken tar u Uganda di, akaa kôr gema sha ci u shoja ngohol tahav hii u hemen. Anyom a cieryol a a dondo la mase umbur mo er i lu a inja u dondon kwaghwan u a kaa ér i ‘na Shisar akaa a a lu a Shisar’ la yô. (Mar. 12:17) Hen shighe ugen la, i kaa ér hanma or u nan lu marnya u tar u Uganda ga cii, nana za hen tashan u dasenda u a lu ikyua a ya u nan yô, nana za na iti i nan. Yange se za fese. Ayange nga karen kpuaa yô, m lu nahan mato ken geri u Kampala, maa dasenda mba eren tom myer za kôrom vea ormishen ugen. Yange cier se iyol dedoo! Yange ve kaa ér se mba mbamkerev, nahan ve yem a vese hen tashan ve u vesen. Mba za nyer a vese yô, se pase ve ser se mba mbamishen shi se mba keren iyongo ga. Se kaa a ve ser ve vande nan ati ase hen dasenda, kpa kwagh gba ve u ungwan se her ga. Maa ve tôô se a mbakuran dôsôô, ve yem a vese hen an-tashan u dasenda u lu ikyua a iyagh ki mbamishen la. Mba za nyer a vese yô, ordasenda u yar la, nenge a vese maa fa, shi fa er se vande va nan ati a ase yô, nahan a kaa a ior mbara ér ve pase se. Yange ishima gba se shimi kpen kpen.

 Sha ayange la, sea za nyôr ape shoja ve yese gbenda yô, i hingir her hang, hemban je yô, shighe u se tagher a shoja mba ve me kwagh kpishi yô. Nahan kpa, hanma kwa yô, se er msen. A naan se ian a zayol shio yô, ishima i gba se shimi kpishi. Nahan kpa kwagh er vihi yô, ken inyom 1973 la, i na wada ér mbamishen mba ve lu marnya u tar u Uganda ga cii, ve bee ken tar la kera.

Se mba moughon heen yô, i kaa ér se za er tom ken tar u Côte d’Ivoire. Kwagh ne shi lu se mgem u vesen ugen. Gba u se za hen aeren a ityôô agen shi se gema lamen zwa French hanma shighe cii, shi gba u se za lu vea mbamishen mbagen mba ve dugh sha ajiir kposo kposo yô. Kwa ne kpa se nenge er Yehova lu hemen se yô, sha ci u mbaasemaamimi mba se lu zuan a ve ken kwaghpasen la lu ungwan loho u dedoo ne shi sar ve u va civir Yehova kpaa. Yange se nenge er se suur sha Yehova, nahan lu kôôm igbenda yase yô.

Maa i va zua Barbara a kyansa. Er yange se mough se yem iyouci ken won sha er i za er se twer ne tsembelee nahan kpa, ken inyom i 1983 la, se va mase kaven wang ser ka u se kera fatyô u zan hemen a tom wase u pasen kwagh ken Afrika ga. Kwagh ne yange vihi se kpen kpen.

Yange se mough heela se lu za eren tom shin Betel ken London. Kpa angev mbu Barbara mbun lu hemban vihin gban a gba kera, ken masejime yô, maa saa ku. Tsombor u Betel yange u wasem kpishi. Anmgbian ugen vea kwase na yange ve wasem u nôngon a mlu u m va nyôr ker ne, shi zan hemen u suur sha Yehova. Shighe kar yô, m va zua a anmgbian u kwase ugen u wasen tom shin Betel, u ngise lu ikpur pania shi Yehova doo un ishima sha mimi yô. I yilan un ér Ann. Yange se er ivese ken inyom i 1989 la, man hii shighe la zan zan se mba eren tom shin Betel ken London.

M er tom u ortamen u sôron branci sha ityough ki Mbahemenev mba Shin Itine, u ngise i yila ér ortamen u sôron afishi a branci la, hii ken inyom i 1995 la zan zan inyom i 2018 la. M zende ityar nôngo u kuman 60. Hanma kwa u yange sea za sôr anmgbianev ken ma tar yô, m nenge er Yehova a lu nengen sha ior nav doo doo ken hanma mlu u ve lu ker cii yô.

Ken inyom i 2017 la, m za zende ne ken Afrika. Yange saan mo iyol u zan a Ann ken tar u Burundi sha kwa hiihii shi kpiligh se iyol er se nenge ior kpishi hingir mba civir Yehova yô, kua iyagh ki Betel ki doonashe sha godobi u ngise m pasen kwagh sha mi sha uya uya ken inyom i 1964 la yô. Shi hegen ne mbapasenkwagh mba ken tar la hemba 15,500.

Ken inyom i 2018 la, i va nam kwatakeda u tesen ityar i gba u me za sôr i yô. Kwagh ne saan mo iyol je zua ga. Môm ken ityar shon yô, lu tar u Côte d’Ivoire. Zum u se za nyôr ken Abidjan, geri u vesen u tar la yô, lum vough er m va nyôr hen ya wam nahan. M za gbe ashe shin takeda u tesen namba u telefon u hanma ruumyou u shin Betel la yô, maa m kav iti i anmgbian u ruumyou u i ver se her la dondo vea u na la. Lu Anmgbian Sossou. M umbur er yange lu ortamen u nengen sha gar shighe u m lu ken Abidjan la yô. Nahan kpa lu or u m lu henen la ga, ngun ne gema lu wan na.

M nenge er Yehova a gbe inya u kuren ityendezwa na ga yô. Mbamtaver mba m tagher a mi mbara tesem je ér, ka sea suur sha Yehova yô, mimi je ngu a kôôm igbenda yase. M kange ishima mer me zan hemen u zenden sha gbenda u ua va hemba wanger cii ken tar u he la.—Anz. 4:18.