1. Ka ieren i dedoo i nyi mbacivir Yehova ve lu a mini?

 SHA ayange a tsuaa la je, Bibilo tsenga ôron ér mbacivir Aôndo “vea na nagh sha ayol a ve sha asema a dedoo” u eren Yehova tom, shi vea lu dondon kwaghwan u Wan na. (Ps. 110:3) Kwaghôron u profeti ne ngu kuren sha mi nyian. Hanma inyom yô, mbacivir Yehova sha gbashima ka ve er tom u pasen kwagh la i kuma ahwa ubiliôn imôngo, man mba kimbin ve kwagh sha tom ne ga. Kpa ka ve eren u sha ci u ve soo u eren u. Shi ka ve tôô shighe ve wasen anmgbianev vev ér ve zua a akaa a iyolough a a ban ve la, shi ve taver ve asema, shi ve wasen ve sha gbenda u Yehova una seer doon ve ishima yô. Mbatamen kua mbashiren tiônnongo cii ka ve tôô shighe kpishi ve wa iyol sha akaaôron a ken mbamkombo, shi ve zaan hen uya mba anmgbianev vev mba nomso man mba kasev sha u za taver ve asema. Mbacivir Yehova mba eren tom ne sha ci u nyi? Mba eren u sha ci u Yehova kua ior doo ve ishima.—Mat. 22:37-39.

2. Mbaroma 15:1-3 tese ér Yesu ver se ikyav i nyi?

² Yesu yange hemban wan ikyo sha akaa a mbagenev a akaa a na. Se mba nôngon sha afatyô wase cii ser se eren kwagh er un kpa eren nahan. (Ôr Mbaroma 15:1-3.) Aluer se mba eren nahan yô, kwagh u dedoo una due ker kpishi. Yesu kaa ér: “Or u nan ne kwagh la ka i hemba saan nan iyol a or u nan ngohol la.”—Aer. 20:35.

3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren ne?

³ Ken ngeren ne, se lu timen sha akaa a Yesu yange er sha u wasen mbagenev la, man igbenda i se fatyô u dondon ikyav na la, kua akaa a se er ve se hemba lun a isharen i eren mbagenev tom yô.

4. Yesu yange tese ér un hemba wan ikyo sha akaa a mbagenev a akaa a na nena?

⁴ Yesu yange a wase ior shighe u a vôr je kpaa. Hen ase sha kwagh u Yesu yange er zum u zegeikpelaior za kohol un hen kpe woo, hen ape adooga lu ikyua a Kapernahum la. Cii man shighe ne yô, Yesu tsa eren msen tugh kaka. Ka keng yange una vôr hen shighe la kpishi. Kpa gem nengen a ikpelaior la yô, kunya kôr un a mbaatsanev kua mbauangev. Nahan Yesu bee ve angev tseegh tsô ga, kpa pase ve akaa kpishi ken kwaghôron na u hemban cii u i yer ér Ityesen i sha Uwo la.—Luka 6:12-20.

5. Ter ka nana vôr je kpa, nan dondo ikyav i Yesu i tangen iyol ga la nena?

⁵ Er mbayaav ve dondon ikyav i Yesu la. De se tese ikyav: Ter nan yar tom nan kur fele ga, nan va nyer hen ya yô, tume nan iyol je ka inja er nana kaa ér mcivir u hen tsombor u sha iyange la a bunde nahan. Kpa nan zamber a Yehova ér a na nan agee nana hemen kwaghhenen la. Yehova ungwa msen u nan la, nahan kwaghhenen la bunde ga. Mbayev nav vea hen kwagh u vesen kpishi hen aikighe la; vea nenge ér kwagh u Yehova hemba gban mbamaren vev ishima a akaa agen cii.

6. Tese ikyav er Yesu yange a na shighe na sha u wasen mbagenev yô.

⁶ Yesu yange a tôô shighe a nenge sha mbamgbe mba iorov hen shighe u a soo u lun tswen je kpaa. U hen er yange a lu Yesu ken ishima shighe u ungwa ér i wua Yohane u eren batisema, u lu ijende na la kpa? Ka keng yange ishima ia vihi Yesu kpishi. Bibilo kaa ér: “Yesu ungwan [Ku u Yohane] yô, a mough hen ape lu la, a nyôr tso a yem hen ijiir i or lu her ga yô sha u una za lu her tswen.” (Mat. 14:10-13) Se fatyô u fan ityôkyaa i yange soo u za lun hen ijiir i or lu her ga yô. Se kpishi ka se hemba soon u vaan ku hen ape or a nenge ga yô. Kpa Yesu yô, zua a ijiir i lun tswen vaan ku u ijende na ga, sha ci u ikpelaior kar vande za nyôron hen ijiir i yange soo u za lun her tswen la, cii un mase va nyôron ye. Nahan Yesu er nena? Yange hen sha mbamgbe mba ikpelaior la, nahan “kunya kôr un a ve.” Yesu nenge er sar ikpelaior la u zuan a iwasen man msurshima hen Aôndo yô. Nahan fese je maa a hii u wasen ve. Jighilii yô, yange hii u “tesen ve [lu akaa kpuaa ga, kpa lu] akaa kpishi.”—Mar. 6:31-34; Luka 9:10, 11.

7-8. Ôr kwagh u a tese er mbatamen ka ve dondo ikyav i Yesu shighe u i gbe u a wase anmgbian yô.

 ⁷ Er mbatamen mba anmgbianev ve doo ve ishima la ve dondon ikyav i Yesu yô. Se wuese tom u mbatamen asev ve eren sha ci wase a iyoltangen shio la kpishi! Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo kpishi ka ve fa ityom la cica cii ga. Ikyav i tesen yô, shighe u angev mbu kôr anmgbian u nomso shin u kwase kpoo, man i gbe u a za a nan ken iyouci yô, anmgbianev mba ve lu ken Kômatii u Wasen sha Kwagh u Iyouci la ka ve mough sha mi fese. Ashighe kpishi ka i lu tugh imba kwagh ne i er ye! Mbatamen mba doon se ishima mban a icombor ve cii kunya ka u kôr ve a anmgbian u kwase shin u nomso u nan lu yan ican la, nahan ve hemba wan akaa a nan ikyo a akaa a ve.

⁸ Mbatamen shi ka ve wase tom u maan Ayou a Tartor kua akaa agen, shi ve sue tom u wasen anmgbianev mba kwagh a tser ve la kpaa. Shi mbatamen mba hen tiônnongo wase ka ve er tom u tesen se shi taver se asema shi wasen se la ahwa kpishi. Sha mimi yô, anmgbianev mban kuma u a wuese ve kua icombor ve cii. Yehova a ver ve doo doo sha ieren ve la! Nahan kpa, gba u mbatamen vea tôôn shighe vea eren ityom i tiônnongo tseegh ga, gba u vea tôôn shighe vea nengen sha mbamgbe mba icombor ve kpaa.

9. Mbafilipi 2:4, 5 kaa ér ka mhen u nyi i doo u Mbakristu cii vea lu a mini?

⁹ Ôr Mbafilipi 2:4, 5. Ka mimi, ka se cii se lu mbatamen ga, kpa hanma wase cii nana fatyô  u tesen ér nan hemba wan akaa a mbagen ikyo a akaa a nan, er Yesu kpa eren nahan. Bibilo kaa ér Yesu yange “nyôr ken mlu u kpan.” (Fil. 2:7) Gbidye ase kwar sha kwagh u se fatyô u henen ken ivur la yô. Kpan shin ortom yange nan keren a ker aan a eren kwagh u doon orvesen u nan. Ne kpa er ne lu ikpan i Yehova shi ne lu mba eren anmgbianev enev tom yô, sar ne u Yehova kua anmgbianev enev ve nenge ne ér ne mba ve a iwasen je ka u henen a hen ga. Ne fatyô eren er i sar ne la sha u dondon igbenda i se lu timen sha mi ne.

10. Doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér nyi?

¹⁰ Hen sha gbenda u u eren kwagh la. Pine iyol mbampin er mban nahan: ‘Ka i doom u wasen mbagenev a iyoltangen shio kpa? Ikyav i tesen yô, aluer i kaa ér mo m za sôr anmgbian u beenyol u nan lu hen ijiir i nengen sha mbabeenyol, shin m tôô anmgbian u kwase u beenyol m za mkombo vea nan nahan, me er nena? Ka a gba u anmgbianev vea na ayol a ve u sôron ijiir i mkohol shin esen Iyou i Tartor nahan, m keghen iyol u eren tom la kpaa?’ Zum u se lu tseghan iyol yase sha ci u Yehova la, se tôndo zwa a na ser se civir un a akaa ase cii. Nahan a soo ér se er tom a shighe wase man agee a ase kua akaa a ase agen sha u wasen mbagenev. Ka una nenge sea eren nahan a iyol tangen shio yô, i doo un kpishi. Aluer se nenge ser se mba eren kwagh ne er i doo u maa se er la ga yô, ka nyi se ere?

11. Aluer sar se u tesen mbagenev dooshima sha akaa agen kpa se mba fantyô ga yô, msen una wase se nena?

¹¹ Er msen hen Yehova sha kwagh u a lu u ken ishima la jighilii. Alaghga u nenge wer ka i sar u u tesen mbagenev dooshima u tangen iyol ga la sha akaa agen je kpa u ngu fantyô ga. Aluer ka nahan yô, er msen hen Yehova, pase un er i lu u ken ishima la jighilii. Shi sôn un a na u “isharen kua tahav mbu eren kwagh.”—Fil. 2:13.

12. Agumaior a a er batisema la a wase tiônnongo nena?

¹² Wea lu gumor u u er batisema yô, sôn Yehova a wase u sha er u lu a isharen i seer wasen anmgbianev mba nomso man mba kasev mba hen tiônnongo wou yô. Sha atôônanongo a ken ityar igen yô, mbatamen ka ve hemba ngeen a mbashiren tiônnongo, man mbashiren tiônnongo mbara kpishi ka i lu agumaior ga. Er nongo u Yehova u lu seer iyenge yô, gba u se seer zuan a agumaior ken tiônnongo, a a wasen mbatamen u nengen sha anmgbianev mba nomso man mba kasev yô. Aluer u kegh iyol u eren nyityô tom u i kaa ér we u er cii yô, a saan we iyol. Sha ci u nyi? Sha ci u a doo Yehova a we. Shi anmgbianev ou mba nomso man mba kasev vea nenge er u kegh iyol u wasen ve yô. Nahan u zuan a msaanyol u or ka nana wasen mbagenev ve nan zua a mi la.

13-14. Ka nyi akaa nahan se fatyô u eren sha u wasen anmgbianev asev mba nomso man mba kaseve? (Nenge foto u sha igbende.)

¹³ Ver ishima sha er u fa iwasen i mbagen ve soo la yô. Apostoli Paulu yange wa Mbaheberu kwagh ér: “De hungur nen u eren kwagh u dedoo man u nan ior akaa a ne lu a mi la ga, gadia iniav mbin nahan doo Aôndo tsung je.” (Heb. 13:16) Lu kwaghwan u injaa kpen kpen. Mbakristu mba ken Yudia yange ve zua a washika ne ica lu a gba ga maa, gba u vea mough a unde uya vev man ikpenga ve kua ior vev mba ve lu Mbakristu ga la, vea “hii u yevese yemen sha iwo.” (Mat. 24:16) Sha shighe la, ve cii yange ve nenge wang er gba hange hange u vea wase mbagenev yô. Yange vea hii u dondon kwaghwan u Paulu wa ve ér ve panden akaa ve naan mbagenev la cii man shighe ne yô, ma hoghol ve u lun a akaa kpuaa, nahan uma man kera taver ve hen ijiir ve i he i ve za lu her la ga.

¹⁴ Ka hanma shighe anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve ôron se mbamgbe vev ga. Ikyav i tesen yô, alaghga kwase u ma  anmgbian saa ku. Nahan anmgbian ne una soo ér i wase un iwer i yôron, shin i na un iwasen i kwaghhendan, shin i wase un ityom igen hen yaa? Alaghga anmgbian la nana pine se iwasen i môm môm ga, sha ci u nan soo u zan se iyol ga. Kpa aluer se kegh se nana pine se ga, maa se wase nan yô, a doo nan kpishi. Doo u se tôô ser orgen nana va wase nan, shin hanma shighe cii nana ôr se kwagh u a gbe nan tsô se wase nan ga. Pine iyol you wer, ‘Kwagh u a er anmgbian wam ne, aluer ka mo nahan, me soo mer mbagenev ve wasem nena?’

15. Ka nyi i gbe hange hange u se er ve se fatyô u wasen mbageneve?

¹⁵ Keghen a kegh iyol u wasen ior. Ka keng u fa anmgbianev mba nomso man mba kasev mba hen tiônnongo wou mba ve keghen a kegh iyol u wasen mbagenev yô. Mayange mba eren kwagh ér se hen ser se mba zan ve iyol ga. Se fa dedoo ser hanma shighe u kwagh a ze se iyol cii vea kegh iyol u wasen se. Nahan se soo ser se eren kwagh a mbagenev er ve kpa ve eren a vese nahan! Ortamen ugen u a lu anyom akunduahar kar yô, iti na ér Alan, ka a kegh iyol u wasen anmgbianev. Alan ka a tese ikyav sha Yesu ér: “Yesu yange lu a akaa a eren kpishi, kpa mbaganden kua mbayev cii soo kwagh na shi ve cian u kaan ér a wase ve ga. Yange ve nenge er Yesu wa ve ikyo sha mimi yô. Nahan m soo mer me eren kwagh a mbagenev er Yesu kpa eren nahan, shi i fam ér m keghen iyol u wasen ior, shi m lun sar sar a ior, shi kwagh u ior gbam ishima.”

16. Aluer se mba dondon kwagh u i ôr ken Pasalmi 119:59, 60 la yô, se hemba eren kwagh vough er Yesu nahan sha ci u nyi?

¹⁶ Aluer se fatyô u wasen ior vough er Yesu yange a wase ior la ga kpa, iyol i de kpen se ga. (Yak. 3:2) Wanye makeranta hembe fan kwagh a tica ga. Kpa ka nana er kwagh shami ga yô, nan hen kwagh ker, shi nan nôngon sha afatyô  u nan cii ér nana fa u eren kwagh la er tica u nan nahan. Nahan mfe u nan a seer kure kure. Se kpa aluer se mba eren sha akaa a se henen ken Bibilo la, shi se za hemen u nôngon ser se eren akaa agen a i doo u ma se eren kpa se lu fantyô ga la yô, se hemba eren kwagh vough, er Yesu kpa eren nahan.—Ôr Pasalmi 119:59, 60.

17-18. Aluer se mba dondon ikyav i Yesu i wasen mbagenev a iyoltangen shio la yô, ka iveren i nyi se zua a mini?

¹⁷ Aluer se mba keghen iyol u wasen anmgbianev asev yô, mbagenev kpa a sar ve u eren nahan. Ortamen ugen iti na ér Tim, a kaa ér: “Agumaior agen hen tiônnongo wase a a lu moughon a mough yô, hingir mbashiren tiônnongo. Sha ci u yange ve nenge er mbagenev kegh iyol u wasen yô, nahan ve soo u dondon ieren ve la. Ityom i agumaior ne a lu eren la ngi wasen tiônnongo wase, shi mba wasen mbatamen sha akaa kpishi je.”

¹⁸ Ior kpishi sha tar nyian mba we ikyo sha kwagh u orgen ga, saa akaa a ve tseegh. Kpa mbacivir Yehova yô, mba nahan ga. Ieren i tangen iyol ga i Yesu tese la kôr se ken ishima, nahan se soo ser se dondo ikyav na la. Ka mimi, se fatyô u eren kwagh a ior vough er Yesu eren la ga, kpa se fatyô u “zan sha angahar a na vough vough.” (1 Pet. 2:21) Aluer se mba nôngon sha afatyô wase cii ser se dondo ikyav i Yesu i wasen mbagenev a iyoltangen shio la yô, Yehova una lumun se, nahan a saan se iyol.