Hômom m se, sha ci u cuku tsô kpa m vande nengen a ikyav i tesen mer ijende yam eren kwaghaôndo ga. M pine un mer, “Ka nyi u fe ken Bibilo?” Kpa nam mlumun her ave ave ga. Ken masejime yô, va kaa a mo ér, ngô na ngu ken kwaghaôndo u Mbashiada mba Yehova; un fa akaa agen hen a na. Er mo kpa sarem u fan yô, m kaa a na mer a ôrom akaa shon vighe vighe.

Yange se lam zan zan ken atô utu. Ijende yam kaa a mo ér Bibilo yila Satan ér tor u tar ne. (Yoh. 14:30) Alaghga we u fa kwagh ne iyev je, kpa mo yô, lum kwagh u he, shi doom u ungwan kpishi. Yange m shi ungwan i ôron ér ka Aôndo u eren kwagh a ior sha mimi man sha dooshima yô, a hemen tar ye. Kpa m na jighjigh a kwagh la ga, sha ci u akaa a m nenge a mi ken uma wam yô. Shin er m lu anyom 26 hen shighe ne nahan kpa, m nenge a akaa a ishima zam iyol sha mi kpishi yô.

Terem yange nyôr Shoja i sha Ahumbe i Tar u Amerika, nahan agirgi a uitya. Nahan shighe u m lu wanye la, m na jighjigh mer a fatyô u nôngon ityav a ubom mba i yer ér atomic bombs la, sha ci u shoja wa iyol lu keghen a kegh u keren atomic bomb za gban mape shighe u i ne ve ian cii. Shighe u i lu nôngon ityav ken tar u Vietnam la, m lu ken yunivasiti hen California. Mbayevmakeranta mba gbe eren ayôôso sha kwagh shon yô, mo kpa m kohol ve. Tsô udasenda gba zendan se a igbough ken ave shi keren se tiagas. Er tiagas nyôr se ken ashe yô, se lu yevese ôôn akôndo akôndo shi nengen tsembelee ga. Yange ayôôso samber shi ahendan mough a gomoti. I lu wuan mbahemenev mba patii, shi ior due sha ugodobi lu vendan ityav a gomoti, mbagenev lu eren ayôôso vihin akaa sha apera. Ior lu a mbamnenge kposo kposo, hanma or lu ôron kwagh u nan nenge ér doo u ma i er yô. Yange kwagh nzughul gba ica.

Ken inyom i 1970 la, m zua a tom ugen ken kpentar u Alaska, nahan m lu a inyaregh kpishi. Tsô m nyôr girgi m va gba ken London, maa m yam agungu m gba hendan, m ver ishigh vegher u ken imbusutariyan,  m gbaa nahan yemen tsô, m lu a ijiir ken ishima i m lu zan ga. Iwer ngi karen yô, m nyôr ken veghertar u Afrika. Er m lu yemen la, m lu zuan a ior mba ve kpa sar ve u ma ve dugh ken mbamzeyol vev cii kera yô.

Nahan kwagh u m vande nengen shi ungwan la na yô, m nenge mer kwagh u Bibilo i kaa ér ka jijingi u bo a lu hemen tar ve, akaa a lu zan hemen sha tar nahan ne ka mimi. Kpa aluer ka Aôndo a lu hemen tar ga yô, ka nyi a lu erene? Yange m soo u fan.

Iwer ngi karen yô, m mase fan. M fe kwagh ne kera yô, shi m fa ior mba doom mo ishima kpishi, nomso man kasev mba ve lu a mbamzeyol atô kposo kposo, kpa ve lu civir Aôndo sha mimi yô.

Yange za m hidi hen London yô, m kar a m za lam a ngô u ijende yam, maa nam Bibilo. Shighe karen yô, m mough m yem hen geri u Amsterdam ken tar u Netherlands. Tsô Orshiada ugen nenge m lu ôron Bibilo la hen ityôgh ki usugh sha godobi, maa wasem u seer henen Bibilo. M va mough m yem hen geri u Dublin ken tar u Ireland, maa m za nenge a afishi a branci a Mbashiada mba Yehova. M mande uwegh sha hunda u sha ishigh ki iyaagh kira. M nyer yô, m zua a orgen, iti na ér Arthur Matthews, lu anmgbian u fa kwagh shi civir Yehova anyom imôngo yô. M kaa a na mer a hen Bibilo a mo, maa lumun.

Tsô m wa ityough m gba henen Bibilo. Yange maam iyol kpishi u ôron ityakeda kua umagazin mba Mbashiada gber yô. Shi m lu ôron Bibilo kpaa. Yange i doom u ôron kpen kpen! Mea za mkombo yô, m nenge er mbayev mba kiriki je kpa ve fe mbamlumun sha mbampin mba mbafantakeda ve tim sha mi anyom uderi imôngo kpa ve zough a iwanger ga yô, er mban nahan: ‘Er nan ve ifer i lu? Ka an nan lu Aôndo? Ka nyi ka i er or zum u nan kpe kera laa?’ Azende a am cii lu Mbashiada. Yange taver mo u lun vea ve ga, sha ci u ken tar la cii, lu ve tseegh m fa ye. Ve wasem Yehova hingir u doon mo ishima shi m soo u eren ishima na.

Ken inyom i 1972 la, i erem batisema. Inyom karen i môm yô, m hii u eren pania, maa m yem hen tiônnongo u lu a mbapasenkwagh kpuaa yô, hen Newry, Northern Ireland. M za nyôr haya hen iyou igen hen kpe woo, ya ugen lu her ikyua ga. I haa ibua ikyua a ya wam, nahan mea waan iyol sha kwaghôron yô, m tile m kenger sha ibua la m lamen. Ibua shon di i kenger mo zulee, er i ngi ungwan kwagh u m lu ôron la nahan, i tamen zwa i kengese kwaghyan u i vande yan kera yô. Lu u ibua la ia fatyô u wam mo kwagh ga, kpa yange i wasem m hen u nan kwaghôron kenger sha mba ungwan. Ken inyom i 1974 la, i tsuam ér m lu ikpur pania, nahan m lu eren ikpur pania vea Nigel Pitt imôngo, maa se ya ijende gbekeke.

Shighe la, i lu eren ayôôso hen Northern Ireland kpoghuloo. Mbagenev hingir u yilan haregh u  Northern Ireland la ér “tar u ubom man ugbuuka.” I lu nôngon num sha ugodobi ajiir kpishi, tan ior wuan, shi keren ubom za bughur hian umato. Hanma shighe i lu mbapatii gayô mba mbakwaghaôndo ve hii ayôôso ye. Nahan kpa, Mbaprotestanti man Mbafada cii nenge er Mbashiada ve eren pati ga yô, nahan se lu pasen kwagh bem bem, kwagh u yangen se lu ga. Mbayaav yange ve fa shighe kua ijiir i ayôôso aa er yô, nahan ve ta se icin sha er se palegh yô.

Nahan kpa, ashighe agen yange mciem ma gba se iyol. Sha iyange igen la, mo vea pania ugen, iti na ér Denis Carrigan, se za pase kwagh hen geri ugen ikyua a ijiir yase la. Mbashiada lu hen geri shon ga, shi lu kwa u sha uhar je se za her ne. Tsô kwase ugen za mough ayôôso a vese ér se mba shoja i tar u Britain, se yer a yer iyol. Alaghga ka er yange mô wase nan lu lamen yilan asember er ior i tar la ga ve kwase la hen nahan ye. Kwagh u kwase shon ôr sha a vese la na yô, mciem gba se iyol. Sha ci u yange a nenge or a er kwagh a ushoja kundu kundu tseegh kpa i wua nan, gayô i hembe nan inyu sha igbo gbuuka. Er se tile ken won, wuhe lu kôron se shi se lu se uhar tseegh, se lu keghen mato kpaa yô, se nenge mato ugen za va va tile hen anshôôpu, ape kwase la mough ayôôso a vese la. Kwase la maa due gba va lamen a iorov uhar mba ve lu shin mato shon la, dughun ave sha a vese. Ior mbara maa kar va tile a mato hen ape se lu la, ve pine se mbampin kpuaa sha kwagh u shighe u bôôsu una va yô. Bôôsu za ve yô, ve lam a deraba la. Yange se ungwa kwagh u ve lu ôron ga. Pasenja mbagenev lu ga, lu se tseegh. Maa se fa je ser ve soo u duen a vese ken atô u geri kera za bulan se. Kpa kwagh er nahan ga. M va dugh shin bôôsu la yô, m pine deraba la mer: “Nomsombaiorov mba ashen ve lu lamen a we la, ve lu pinen we kwagh wasee?” A kaa ér: “M fa ior mba ne lu yô, nahan m ôr ve. Ishima i de ze ne iyol ga. Kwagh môm a er ne ga.”

Ken nyom i 1976 la, se za mkohol u vesen hen geri u Dublin, maa m zua a anmgbian u kwase u ugen u mough ken tar u Ingila va yô, un kpa lu ikpur pania, iti na ér Pauline Lomax. Lu anmgbian u kwase u jighjigh man u hiden a iyol ijime shi dooashe kpishi. Un vea anmgbian na u nomso Ray yange ve fa mimi iyev je. Inyom karen i môm yô, mo vea Pauline se er ivese, maa se za hemen u eren tom u ikpur pania imôngo hen geri u Ballymena, Northern Ireland.

Yange se er tom u sôron atôônanongo kpaa shighe wa karen, se lu zenden sôron anmgbianev hen geri u Belfast, man Londonderry, kua ajiir agen a i lu eren ayôôso kpoghuloo yô. Se zua ishimataver kpishi sha kwagh u jighjigh u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev, er yange ve gbihi atesen a kwaghaôndo a a ya tor ken a ve, shi ve de ieren i sangen a sange kua ihyom i kôron, ve hingir mbacivir Yehova yô. Yehova yange na ve iveren shi kura ve je lu ashe tugh ga!

Yange m tsa ken Ireland anyom pue. Nahan ken inyom i 1981 la, i lôhô se makeranta u Gileadi, kelase u sha 72. Se mba za been makeranta la yô, i tindi se ken tar u Sierra Leone, hen ningirtar u West Africa.

Yange se lu hen iyaagh ki mbamishen vea anmgbianev mba nomso man mba kasev 11, mba ve fa kwagh kpishi yô. Se cii se yôron ken kicin i môm, shi se lu a ahungwa akôngo atar, man ikwa i ôôn iyol ihiar, man telefon môm, man mashin u kiren akondo môm, kua u uman akondo môm. Yange i tôôn usu u latriki fele fele. Shi anihyevev nyôr lu sha silin kpishi, shi ashighe agen iyô i bo er abuku nahan, i nyôr ken ayou a shin inya.

Shin er uma taver hen ijiir la nahan kpa, saan se iyol u eren tom u pasen kwagh la. Ior na Bibilo jighjigh, shi yange ve kegh ato a vese zulee. Mbagenev kpishi hen Bibilo shi ngohol mimi. Ior mba hen ijiir la yilan mo ér “Orvesen Robert.” Ve gema ve yila Pauline ér “Kwase u Robert.” Nahan kpa, tom u shin afishi  a branci va pande shighe wam u eren tom u pasen kwagh la kpishi, nahan m kera faan duen kwaghpasen ga, maa ior gema yilan Pauline ér “Kwaseya Pauline,” mo di ve yilam ér “Orvesen Pauline.” Yange vea yila se nahan yô, i doo Pauline!

Anmgbianev mban kpishi lu atsanaior, kpa Yehova lu nengen sha mbamgbe vev hanma shighe cii, ashighe agen sha igbenda i kpilighyol. (Mat. 6:33) M umbur anmgbian u kwase ugen u yange gema inyaregh nagh cica cii na anmgbian u nomso ugen u lu a inyaregh ki yamen icigh ki malaria ga yô, man lu a annyar u anmgbian u kwase la mase shin a mi u yamen kwaghyan u una ya vea mbayev nav ken iyange la je la. Anmgbian u kwase ne eren kwagh ne kera yô, ken iyange shon la je kwase ugen za va hen a na va na u inyaregh ér a er un ityough. Yange imbakwagh ne er anmgbianev acin imôngo je.

Yange se tsa ken tar u Sierra Leone anyom ataankaranyiin. Maa i va kaa ér se yem shin Betel u ken tar u Najeria. Nahan se va lu hen afishi a branci a vesen. M lu va eren tom u ken afishi, u yange m vanden eren ken tar u Sierra Leone la. Kpa Pauline yô, yange ka va gbe u una gema eren tom shin Betel yô, kwagh la taver un kpishi. Cii man shighe ne yô, lu pasen kwagh ahwa 130 ken hanma uwer, shi lu henen Bibilo a ior mba ve lu vesen ken jijingi yô. Kpa ve shin Betel yô, i na un tom hen iyou i koron akondo. Nahan a yar a paci akondo a anden zan zan i kar kurun tom. Yange tom la taver un kpishi, kpa va nenge yô, ior lu wuese un kpishi sha tom na la. Kwagh ne na yô, hemba veren ishima u eren hanma kwagh u fatyô la cii sha u taver anmgbianev mba shin Betel ishima.

Aeren a ityôô a ken tar u Najeria lu se kwagh u he, nahan gba u se hen akaa kpishi. Kwagen la, anmgbian ugen za va hen afishi a am u va tesen mo anmgbian u kwase ugen u i sember yilan un shin Betel yô. M ze uwegh mer me se zua uwegh yô, anmgbian u kwase la maa sen gure inya hen angahar a am. Yange kundam iyol! Her ave ave je maa avur a Bibilo a ahar ne vam ken ishima: Aerenakaa 10:25, 26 man Mpase 19:10. M pine ken ishima mer, ‘M ôr un a de eren nahan gaa?’ Kpa shi m nenge yô, i lumun ér a va Betel, nahan tese je ér a fa kwagh u Bibilo i tese yô.

Kwagh ne yange na yô, se lu lamen je kpa, gba lun mo ken ishima haghelaa. Kwagh ne eren kera yô, m tôv sha mi. Nahan m mase fan er anmgbian u kwase la a sughum sha ieren i ityôô i yange i lu a de sha ajiir agen ken tar la ga yô. Nomso kpa kape yange vea sughun or ve gure nan hen angahar je la. Ve er nahan u tesen ér mba nan or la icivir. Lu u civir a civir or ga; Bibilo kpa ôr kwagh u mbagenev mba yange ve sugh  ior sha imba gbenda la yô. (1 Sam. 24:8) Yange saan mo iyol kpishi er m ôr kwagh a anmgbian wam u kwase la sha lan ga yô, sha ci u yange mea er nahan yô, alaghga ma kera saan ga.

Yange se zua a ior kpishi ken Najeria mba ve tese jighjigh ve anyom imôngo yô. Orgen ken a ve yô, lu Isaiah Adagbona. a Yange fa mimi shighe u lu gum or la je, kpa i va zua un a angev mbu imande. Nahan i yem a na hen ijiir i sôron mbaamandev, man her cii lu Orshiada un tswen. Shin er i lu hendan a na nahan kpa, yange wase mbaamandev mba hemban iorov 30 ngohol mimi, shi bugh tiônnongo hen ijiir la.

Ken inyom i 1996 la, i kaa ér se za er tom hen branci u tar u Kenya. Shighe u se za zende ken tar u Kenya, er m ter ken mhii u kwaghôron ne la je, lu kwa wam u hiihii u hiden shi zan ken tar shon je ne. Yange se za lu shin Betel. Anbyaguv lu hen iyaagh ki Betel kira kpishi. Nahan vea nenge anmgbian u kwase a ityamegh ki kon yô, ve va tsue ve yem a mi. Sha yange igen la, anmgbian u kwase ugen shin Betel undu windou na ivegher yem mape. Za hidi yô, nenge anbyaguv lu yan kwaghyan u ve zua a mi ken iyou na yô. Anmgbian u kwase la ngoor yevese due ken won. Maa anbyaguv mbara maa gba eren amo tsuen duen sha windou.

Mo vea Pauline se lu zan mkombo vea tiônnongo u ken zwa Swahili. Shighe karen kpuaa yô, i kaa ér mo m hemen mkombo u Takerada u Henen ken Tiônnongo (u i yer hegen ér Bibilo i Henen ken Tiônnongo la). Nahan kpa, m lu a fa zwa la tsembelee ga. Kpa m vande henen ngeren u gba u a va hen ken mkombo la tsuaa, nahan m fatyô u ôron mbampin ken zwa shon. Kpa yange or a na mlumun a kaha a kwagh u i nger ken takeda la cuku kpa, m kera kav ga. Yange m hemen kwaghhenen la kôr inya ga cii! M lu zungwen anmgbianev mba nomso man mba kasev mbara. Kpa gema doom er ve we ishima shi ve hide a iyol ijime, ve de m hemen mkombo la yô.

Yange se tsa ken tar u Kenya kuma inyom ga. Tsô maa ken inyom i 1997 la, i kaa ér se va er tom shin Betel ken Brooklyn, New York. Nahan se hingir u va lun ken tar u ior ve lu a kwagh ave kpishi, kua mbamzeyol mba inyaregh ki ve a mi la yô. (Anz. 30:8, 9) Kpa ken tar shon je kpa, anmgbianev mba nomso man mba kasev mba tesen er ve lu a jighjigh u nan kpishi yô. Anmgbianev ka ve er tom a shighe ve kua akaa a ve lu a mi la sha u keren ér vea lu a inyaregh kpishi ga, kpa ka i lu sha ci u suen tom u dedoo u nongo u Yehova u eren la.

Se nenge Mbashiada mbagenev tese jighjigh ve u nan ken mbamlu kposo kposo anyom ngee. Se nenge anmgbianev tese jighjigh ve u nan ken tar u Ireland shighe u i u eren ayôôso kpoghuloo yô. Anmgbianev mba ken Afrika di lu atsanaior shi ve lu sha ajiir a ken toho ica, kpa ve lu tesen jighjigh u nan ve her taveraa. Ken tar u Amerika yô, anmgbianev lu a kwagh ave kpishi, kpa ve lu tesen jighjigh u nan ve her taveraa. Yehova ka una nenge ior vea tesen ér un doo ve ishima ken mbamlu vev cii nahan, i saan un iyol kpen kpen!

Anyom ne “hemba karen fefa a akusha u ortumenikyondo.” (Yobu 7:6) Hegen se mba eren tom vea mbagenev hen afishi a shin itine, hen Warwick, New York, shi saan se iyol kpishi er se lu eren tom vea ior mba ve doo ayol a ve sha mimi yô. Saan se iyol kpishi er se lu eren kwagh u se fetyô la cii sha u suen Tor wase, Kristu Yesu, u ica ia gba ga tsô una na ikpela i mbajighjigh injar la yô.—Mat. 25:34.