NGEREN U TIMEN SHA MI 7
ICAM 51 Se Tsegha Ayol a Ase sha Ci u Aôndo!
Akaa a Se Fatyô u Henen ken Mbanasari Yô
“Ayange a mtsegh u nan la cii, nan ngu icighanor u TER je.”—NUM. 6:8.
KWAGH U SE LU HENEN YÔ
Ken ngeren ne se lu nengen er ikyav i Mbanasari la ia wase se u taver ishima shi keghen iyol u den ser akaa a kar se sha ci u Yehova yô.
1. Ka ieren i dedoo i nyi mbacivir Yehova ve lu a mi hii sha ayange a tsuaa la je?
IJENDE i u ye vea Yehova la i gba u kwagh kpa? I gba u kwagh je ka ashe tugh ga! Man ka we tseegh ga. Hii sha ayange a tsuaa la je kape ior mbagenev kpishi kpa yange lu ve ken ishima er we kpa i lu u la je la. (Ps. 104:33, 34) Ior kpishi de akaa kar ve sha er vea civir Yehova yô. Lu kwagh u Mbanasari mba sha ayange a Mbaiserael la kpa er je la. Yange ve lu unô, man ka nyi se fatyô u henen ken ikyav ve laa?
2. (a) Ka unô yange ve lu Mbanasari? (Numeri 6:1, 2) (b) Er nan ve Mbaiserael mbagenev yange ve tsua ér vea hingir Mbanasari?
2 I zua a ishember i “Ornasari” la ken ishember igen i ken zwa Heberu, man inja i ishember shon ér “Or u I Tsough Nan” shin “Or u I Tsegha Nan” gayô “Or u I Ver Nan Kposo” yô. Mbanasari yange ve lu Mbaiserael mba ve na ayol a ve sha u eren Yehova icighan tom yô. Tindi u Mose yange na ian ér nomsoor shin kwase nana fatyô u eren iceghzwa a Yehova ér nana lu Ornasari sha ayange a na tsough la. a (Ôr Numeri 6:1, 2.) Yange Oriserael nana er iceghzwa ér nana lu Ornasari yô, i gba u nana kuran atindi a Mbaiserael mbagenev kuran ga yô. Nahan er nan ve Oriserael yange nan tsua ér nana lu Ornasari? Yange i lu sha ci u Yehova doo nan ishima kpishi, shi nan ngu a iwuese sha akaa a dedoo a Yehova a er a nan la.—Dut. 6:5; 16:17.
3. Nyian ne kpa ior mba Aôndo mba er ka Mbanasari nahan nena?
3 Er yange “tindi u Kristu” la va hingir u tilen sha ityou ki Tindi u Mose la yô, lu u ior mba Aôndo vea kera eren iceghzwa i lun Mbanasari ga. (Gal. 6:2; Rom. 10:4) Nahan kpa, ior mba Yehova nyian ne za hemen u tesen ér ve soo u civir Yehova a ishima ve cii man a agee a ve cii er Mbanasari kpa lu nahan. (Mar. 12:30) Ka se er kwagh ne shighe u se tsegha iyol yase u civir Yehova yô. Nahan kwagh u se er ve se kure iceghzwa yase la yô, ka u eren ishima i Yehova shi den ser akaa agen a kar se sha er se civir un yô. Er se lu nengen akaa a Mbanasari yange ve er sha er vea kure iceghzwa ve la, se hen akaa a injaa a se kpa aa wase se u kuren iceghzwa i se er a Yehova la yô. b (Mat. 16:24) De se time nen ase sha akav agen.
DE AKAA AGEN A KAR U SHA CI U YEHOVA
4. Numeri 6:3, 4 kaa ér ka akaa a nyi nahan yange Mbanasari ve de ér a kar ve sha ci u Aôndo?
4 Ôr Numeri 6:3, 4. Yange i gba u Mbanasari vea tswer msôrom shi vea kera ya atam a wain a ndor shin a uman ga. Kpa ior mbagen hen ijiir ve yô, yange ve lu a ian i yan akaa ne, sha ci u lu kwaghbo u yan a ga. Bibilo ôr kwagh u ‘zar u wain u ka u na or msaanyol’ la ér ka iyua i a Aôndo a ne se yô. (Ps. 104:14, 15) Shin er akaayan ne aa fatyô u nan or msaanyol nahan kpa, Mbanasari mban yange ve tsua ér vea palegh u yan a. c
5. Ka akaa a nyi nahan yange Madián man Marcela ve de ér a kar ve, man lu sha ci u nyi?
5 Se kpa, ka se de ser akaa agen a kar se er Mbanasari nahan, sha er se seer civir Yehova yô. Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian ugen iti na ér Madián vea kwase na Marcela. d Yange kwagh ban ve ga. Madián yange eren tom u i kimbin un inyaregh tsembelee yô, nahan ve lu ken ya u injaa. Kpa er ve soo u seer eren Yehova tom yô, ve sôr akaa ken uma ve sha er vea fatyô u kuren awashima ve ne yô. Ve kaa ér: “Yange se de u vihin inyarev kpishi. Shi se za nyôr ya u akuma akuma shi se tee mato wase kpaa.” Yange gba u Madián vea Marcela vea er kwagh nahan keng keng ga, kpa ve tsua u eren nahan sha ci u ve soo ér vea seer eren Yehova tom. Kwagh u ve tsua u eren ne na yô saan ve iyol shi ve zua a mkom.
6. Er nan ve Mbakristu nyian kpa ka ve de ér akaa a kar ve? (Shi nenge foto kpaa.)
6 Nyian ne kpa, ka i doo ior mba Yehova u den ér akaa a kar ve sha er vea seer zuan a shighe u eren Aôndo tom yô. (1 Kor. 9:3-6) Yehova soo ér saa se de akaa a kar se keng ga, shin u ngu wer akaa a se den ser a kar se sha ci u Yehova la ka a bo ve se den ga. Ikyav i tesen yô, mbagenev de ityom i yange ve eren la, shi ve tsua ér vea lu a ya ga. Mbagenev tsua ér vea tamber kpuaa tsô vea vôso nom shin kwase, gayô vea vôso nom shin kwase kpa vea mar ave ave ga. Mbagenev di tsua ér vea za er tom hen ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh aluer ka u vea lu ica a tsombor ve je kpaa. Se mbagenev kpishi se de akaa kar se sha ci u se soo u nan Yehova kwagh u a hembe doon yô. Lu a vangertiôr wer nyityôkwagh i u de wer i kar u sha er u civir Yehova cii, a lu kwagh u vesen shin u kiriki kpa Yehova wuese.—Heb. 6:10.
KEGH IYOL U LUN KPOSO A MBAGENEV
7. Ka akaa a nyi alaghga yange a na a taver Mbanasari u kuren iceghzwa ve laa? (Numeri 6:5) (Shi nenge foto kpaa.)
7 Ôr Numeri 6:5. Mbanasari yange ve tôndo zwa ér vea hondo ityou ga. Yange lu gbenda u ve tesen ér ve na Yehova uma ve je la. Oriserael yange nana lu Ornasari shighe a kar yô, ice i nan i lehe kpishi nahan mbagenev vea nenge je maa ve fa ér nan ngu Ornasari. Yange mbagenev vea naan nan icivir shin vea taver nan ishima yô, i lu nan ican ga u kuren iceghzwa i nan la. Nahan kpa, kwagh ka a er i vihi yô, ashighe nga a yange i kera naan Mbanasari icivir ga shi i suen ve kpaa ga yô. Sha ayange a profeti Amoshi la, Mbaiserael mba ve hingir mbavendan atindi la lu nan “Mbanasari wain ér ve̱ ma” man alaghga lu sha u vea na Mbanasari mban ve vihi iceghzwa i ve er ér vea kera ma wain ga la. (Amos 2:12) Nahan ashighe agen yange i gba u Mbanasari mban vea taver ishima tsung ve, vea kure iceghzwa ve la shi vea lu kposo a mbagenev ye.
8. Kwagh u Benjamin la taver we ishima nena?
8 Sha iwasen i Yehova yô, se kpa se fatyô u taver ishima lun kposo, aluer se mba cian ashe je kpaa. Nenge ase ikyav igen sha kwagh u wanye Shiada u lun anyom pue u a lu ken tar u Norway yô, iti na ér Benjamin. Er i lu nôngon ityav ken Ukraine yô, makeranta na yange u er iniongo sha u suen tar la. Yange i kaa ér ve hua akondo a a lun kala er ukala mba ve lu sha tuta u Ukraine la nahan shi ve wa icam. Benjamin yange er kwagh sha kwaghfan za ikyua hen ape i lu eren iniongo ne la ga, sha er una nyôr iyol ker ga yô. Nahan kpa, tica na ugen nengen a na yô, a yila un genger genger ér: “Ka we, va heen va kohol se hegen hegen. Se mba keghen we!” Kpa Benjamin taver ishima za lam a tica la kaa a na ér: “Mo m we ave sha akaa a taregh ga shi m eren patii kpaa ga. Jighilii yô, i wuhe Mbashiada kpishi ken purusu sha ci u ve venda u nôngon ityav.” Tica la lumun a kwagh u Benjamin ôr la, nahan a kaa a na ér a yem kwagh na. Nahan kpa mba ken kelase na gba pine ér er nan ve a kohol ve ga? Yange cier Benjamin iyol je nôngo u vaan; kpa a taver ishima shi a ôr mba ken kelase na kwagh u vande ôron tica na la. Shighe kar yô, Benjamin kaa a mbamaren nav ér ka Yehova jighilii a wase un u pasen jighjigh na ye.
9. Ka sha nyi gbenda nahan se na a saan Yehova iyolo?
9 Er se tsua ser se ungwa imo i Yehova yô, mbagenev ka ve nenge er se due kposo a ve yô. Ka i gba u se taver ishima ve se pase mba hen ijiir tom yase shin mba se ze makeranta a ve imôngo la ser se mba Mbashiada mba Yehova ye. Shi er aeren a ior i tar ne a lu vihin gban a gba kera la, a hemba taver se u dondon akaawan a Bibilo shi pasen mbagenev loho u dedoo. (2 Tim. 1:8; 3:13) Nahan kpa hanma shighe yô, umbur wer ka sea taver ishima sea lu kposo a ior i tar ne yô, se “na i saan [Yehova] iyol.—Anz. 27:11; Mal. 3:18.
VER KWAGH U YEHOVA HIIHII KEN UMA WOU
10. Er nan ve alaghga yange a taver Mbanasari u dondon kwagh u i nger ken Numeri 6:6, 7 laa?
10 Ôr Numeri 6:6, 7. Yange gba u Mbanasari vea zaan ikyua a orkpen ga. Alaghga u nenge wer kwagh ne ka kwagh u vesen keng ga. Tindi ne yange una taver Mbanasari u kuran hemban je yô, shighe u or ve nan kpe yô. Sha ayange a i ngeren Bibilo la yange or a kpe yô, i gba u a za ikyua a ikyom i nan. (Yoh. 19:39, 40; Aer. 9:36-40) Nahan kpa, yange i gba u or u nan lu Ornasari yô, nana dondo ieren ne ga. Yange a lu or u hen tsombor u Ornasari nana kpe je kpa, i gba u nana taver ishima nana za hen ape i lu zungwen ku u or u nan la ga. Yehova yange wase mbajighjigh mban u wan ishima a mbamtaver mban cii.
11. Ka nyi i gbe u Orkristu nana kange ishima u eren shighe u nan lu eren kwagh a mba hen tsomboro? (Shi nenge foto kpaa.)
11 Er se lu Mbakristu yô, se mba nengen iceghzwa i se er a Yehova la beelee ga. Kwagh ne ka a bende a akaa a se tsough u eren kua gbenda u se eren kwagh a mba hen tsombor wase la. Ka se er tom kpoghuloo sha er se nenge sha mba hen tsombor wase yô. Nahan kpa mayange se mba veren kwagh u mba hen tsombor wase hiihii a kwagh u Yehova a soo ér se er la ga. (Mat. 10:35-37; 1 Tim. 5:8) Ashighe agen yô, alaghga a gba u se tsua u eren kwagh u a doo mba hen tsombor ga, kpa a gema a doo Yehova yô.
12. Ka nyi yange Alexandru er shighe lu nengen sha zayol ugen hen tsombor la, man ka nyi yange er ga?
12 Nenge ase kwagh u yange er anmgbian Alexandru vea kwase na Dorina ne. Yange mba henen Bibilo inyom karen yô, Dorina kera soo u henen Bibilo ga, shi soo ér nom na Alexandru kpa a de kwaghhenen. Nahan kpa nom na Alexandru lam a na kundu kundu shi kaa a na sha kwaghfan ér un yô, una za hemen a kwaghhenen. Kwagh la yange doo Dorina ga, nahan nôngo sha afatyô na cii ér una yange un a de u henen kwagh. Alexandru kaa ér yange un nôngo ér una fa er i hii ve kwase na a soo ér una de u henen Bibilo yô, kpa taver un kpishi u fan er hii ve kwase na soo ér una er nahan yô. Ashighe agen Dorina yange una puun un shin una lamen a na dang nahan i lu un er una de Bibilo i henen nahan. Nahan kpa, Alexandru za hemen u veren kwagh u Yehova hiihii shi eren kwagh a kwase na sha icivir man sha dooshima. Ken masejime yô, ikyav na i dedoo la wase kwase na hide hii Bibilo i henen nahan shighe kar yô, i er un Batisema.—Za sha jw.org/tiv za nenge vidio i Alexandru man Dorina Vacar: Dooshima We Ishima shi Tesen Erdoo la ken uvidio mba i duen a mi hanma shighe sha itinekwagh i “Mimi Ngu Geman Ior” la.
13. Se tese ser Yehova doo se ishima shi tsombor wase kpa doo se ishima nena?
13 Ka Yehova yange hii tsombor ye, nahan a soo ér i saan hanma tsombor cii iyol. (Ef. 3:14, 15) Nahan aluer se soo ser i saan se iyol hen tsombor sha mimi yô, gba u se dondon kwaghwan u Yehova. Lu a vangertiôr wer Yehova wuese akaa a u de wer a kar u sha er u civir un shi u nenge sha tsombor wou shi u eren kwagh a ve sha dooshima man sha icivir la.—Rom. 12:10.
TAVER MBAGENEV ISHIMA VE LU ER MBANASARI NAHAN
14. Ka unô jighilii i doo u se taver ve asema sha iliam yase?
14 Hanma or u nan soo u civir Yehova nyian yô, gba u nana de ér akaa a kar nan sha ci u Yehova doo nan ishima. Nahan kpa, ashighe agen ka i lu zange u eren kwagh ne ga. Se er nan ve se wase mbagenev vea na ayol a ve u eren akaa sha ci u Yehova? Se er kwagh ne sha u taver ve ishima sha iliam yase. (Yobu 16:5) Anmgbianev mba ken tiônnongo wou mba ve lu nôngon ér vea er kwagh akuma akuma sha er vea seer eren Yehova tom yôô? U fa mbayev mba kiriki mba ve lu nôngon ér vea lu kposo a mbayev mbagenev ken makeranta ve shin er ka i taver u eren nahan yôô? U fa mba henen Bibilo shin mbananjighjigh mbagenev mba alaghga tsombor ve u lu hendan a ve nahan ve lu nôngon ér vea za hemen u tilen sha mimi yôô? Nôngo kpoghuloo taver anmgbianev mban ishima sha u ôron ve wer se wuese ishimataver ve kua akaa a ve lu eren sha ci u Yehova la.—File. 4, 5, 7.
15. Ka sha igbenda i nyi nahan mbagenev ve suen mba ve eren tom u Tartor hanma shighe laa?
15 Ashighe agen je yô, se fatyô u wasen anmgbianev mba ve eren tom u Tartor hanma shighe la sha akaa a kwagh a gbe ve a mi la. (Anz. 19:17; Heb. 13:16) Ka kwagh u yange sar anmgbian u kwase ugen u been iyol ken tar u Sri Lanka u eren je la. Yange i seer un inyaregh ki i kimbin un penshen la, nahan er uma taver agumaukase agen ahar aa a lu eren pania yô, a soo ér una wase ve sha er vea za hemen a tom ve u pasen kwagh la yô. Yange kaa ér una tindin ve a inyaregh hanma uwer sha er vea kimbin inyaregh sha telefon vea yilan ior yô. Nenge ieren i doon tsung i anmgbian u kwase ne lu a mi ne sha wono!
16. Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Mbanasari mba sha ayange a tsuaa laa?
16 Se fatyô u henen akaa kpishi ken ikyav i dedoo i Mbanasari ver se la! Kwagh u Mbanasari la shi tese se kwagh ugen sha kwagh u Yehova, Ter wase u sha la. A fa er i sar se tsung u eren kwagh u doon un shi ka se kegh iyol u den ser akaa a kar se sha er se kure iceghzwa i se er a na la yô. A er kwagh a vese sha icivir sha u nan se ian i tesen ser un doo se ishima. (Anz. 23:15, 16; Mar. 10:28-30; 1 Yoh. 4:19) Kwagh u Mbanasari la wase se u fan ér Yehova nengen akaa a se de ser a kar se sha ci na la shi a gba un kwagh kpishi. Nahan yô, se kange nen ishima, se za nen hemen u eren Yehova tom shi se kegh iyol u nan un akaa ase a ishima i môm kpaa.
U NA MLUMUN WER NYI?
-
Ka sha igbenda i nyi nahan Mbanasari yange ve tese ér ve taver ishima shi ve tangen iyol ga?
-
Ka sha igbenda i nyi nahan se taver mbagenev ishima nyian sha er vea na ayol a ve u eren tom er Mbanasari?
-
Kwagh u Mbanasari la wase se u fan gbenda u Yehova a nengen akaa a se de ser a kar se sha ci na la nena?
ICAM 124 Eren Kwagh sha Mimi
a Ka Yehova yange tsua Mbanasari mbagenev ye, nahan kpa Mbaiserael mbagenev yange ve na ayol a ve ér vea lu Mbanasari sha anshighe kpuaa.—Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Mbanasari mba Yehova Tsua Ve La.”
b Ashighe agen ityakeda yase ka i tôô mba ve eren tom u Tartor hanma shighe la i kar sha Mbanasari. Nahan kpa, ken ngeren ne se lu nengen er mba ve tsegha ayol ave sha ci u Yehova la cii vea fatyô u eren kwagh er Mbanasari nahan yô.
c Jighilii yô, yange i naan Mbanasari ityom igen ga, sha er vea lu a ian i eren ityom ve tsembelee, sha er vea fatyô u kuren iceghzwa ve la yô.
d Nenge ngeren mba sha jw.org mba i duen a mi hanma shighe sha itinekwagh i “Experiences of Jehovah’s Witnesses” la, u a lu a itinekwagh ér “We Decided to Simplify Our Lives” la.
e NGEREN U PASEN FOTO: Ornasari ngu sha kpoyou u sha, ngu kenger er i tôô or u hen tsombor na u za iin yô. Iceghzwa i a er a Yehova la na yô, ka u una fatyô u zan henpe i lu iin or na la ga.