1. Ka hanma shighe a yem a mba i shighe ve mkurem la cii sha?

 KEN anyom a karen la, ior mba Yehova yange ve lu henen shighe u a va yem a Mbakristu mba i shighe ve mkurem mba masetyô mbara sha yô. Yange se hen ser ityav mbi Armagedon mbia karen kera yô, alaghga mba i shighe ve mkurem la mbagenev vea lu ken Paradiso shighe kpuaa cii ve vea mase yemen sha ye. Kpa se va hen ken Iyoukura i Julai 15, 2013 la ser a yem a Mbakristu mba i shighe ve mkurem mba vea shi her shin tar la sha, cii ve ityav mbi Armagedon mbia hii ye.—Mat. 24:31.

2. Ka mbampin mba nyi alaghga mbagenev vea pine, man ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren ne?

² Nahan kpa, alaghga se mbagenev se pine ser: Ka nyi ia er Mbakristu mba ve lu “iyôngo igen” mba vea lu civir Yehova sha mimi shin tar hen shighe u “zegecan” laa? (Yoh. 10:16; Mat. 24:21) Alaghga ishima ia lu nyian mba ve lu “iyôngo igen” la er a va yem a anmgbianev vev mba i shighe ve mkurem la sha yô, vea kera lu a or u nengen sha a ve shin hemen ve ga nahan. De se time sha akaa ahar ken Bibilo a alaghga aa na vea hen kwagh nahan yô. Maa se nenge atôakyaa a a ne ve i gbe u ishima ia nyian ve ga yô.

KWAGH U UNA ER GA YÔ

3-4. Alaghga mbagenev vea hen ér nyi, man ka sha ci u nyi?

³ Alaghga mbagenev vea hen ér a yemen a mba i shighe ve mkurem, mba ve lu ken Mbahemenev mba Shin Itine la sha, or a kera luun u hemen nongo u Yehova ga yô, mba ve lu iyôngo igen la vea de u civir Yehova. Vea hen nahan sha ci u akaa agen a Bibilo i ôr yô. De se tese ikyav sha akaa ahar. Hiihii yô, se nenge kwagh u Pristi u Vesen Yehoyada. Yange lu or u civir Aôndo sha mimi. Un vea kwase na Yehoshabeati yange ve kura wanyenomso ugen iti na ér Yoashi, shi ve wase un u  va lun tor u dedoo shi civir Aôndo sha mimi kpaa. Yoashi yange lu eren akaa a dedoo shighe u Yehoyada lu uma la. Kpa Yehoyada va kpen kera yô, Yoashi hingir u eren akaabo. Yange kegh ato a atiator a wan afer, nahan de u civir Yehova.—2 Kron. 24:2, 15-19.

⁴ Ikyav igen yô, ka kwagh u Mbakristu mba yange ve lu uma shighe u mbaapostoli kpe kera la. Apostoli Yohane u lu apostoli u mase shin uma hen shighe la, yange wase Mbakristu kpishi u civir Yehova sha mimi. (3 Yoh. 4) Yohane vea mbaapostoli mba Yesu mbajighjigh mbagenev yange ve er tom kpoghuloo sha er vea yange atesen a aiegh u nyôron ken tiônnongo yô. (1 Yoh. 2:18; 2 Tes. 2:7) Kpa Yohane va kpen kera yô, ior kpishi ken tiônnongo u Kristu hii u dondon atesen a aiegh. Anyom nga kar kpuaa je maa mbavendan mimi mban gba samber a atesen a aiegh shi ve lumun a aeren a hôngorough a ior lu eren ken tiônnongo u Kristu la.

5. Er nan i doo u akaa a ahar a yange er sha ayange a tsuaa la, aa na se kure ikyaa sha kwagh u una va er la ga?

⁵ Akav a ahar a se time sha mi ne tese ér imbakwagh la ia er Mbakristu mba ve lu iyôngo igen la shighe u mba i shighe ve mkurem la vea yem sha laa? Hen shighe la Mbakristu mba jighjigh vea de u dondon akaa a yange i tese ve la, er Yoashi shin Mbakristu mba ve yem u dondon atesen a aiegh shighe u mbaapostoli kpe kera la nahan naa? Mlumun sha mpin ne yô, ka ie! Se mba a vangertiôr ser, a va yem a Mbakristu mba i shighe ve mkurem la sha kpa, mba ve lu iyôngo igen la vea za hemen u civir Yehova sha mimi shi Yehova una za hemen u nengen sha a ve. Se fa nahan sha ci u nyi?

A HÔNGOR A MCIVIR U MIMI MAYANGE GA

6. Ka ashighe a atar a nyi se lu timen sha mi kpuaa?

⁶ Er nan ve se lu a vangertiôr ser mayange a hôngor a mcivir u mimi hegen man hen shighe u taver u se va nyôr ker la kpaa ga? Se fa nahan sha ci u kwagh u se hen ken Bibilo sha kwagh u shighe u se lu ker ne. Shighe wase ne kaha kposo a shighe u Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la kua Mbakristu mba ve lu uma shighe u mbaapostoli kpe kera la. Nahan de se time nen sha kwagh u ashighe a atar ne zulee: (1) Shighe u Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la, kua (2) shighe u mbaapostoli kpe kera la, man (3) shighe wase, “ashighe a sôron akaa cii.”—Aer. 3:21.

7. Shighe u ator a Iserael tsua u eren akaabo la, er nan ve yange gba u iyol ia kpe Mbaiserael mba ve lu civir Aôndo sha mimi la ga?

⁷ Shighe u Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la. Cii ve Mose kpe kera yô, yange kaa a Mbaiserael ér: “M fa ken ijime i ku wam, né er dang, né undu gbenda u m kaa ne ne.” (Dut. 31:29) Shi Mose yange ta Mbaiserael icin ér aluer ve hemba Aôndo ato yô, a yem a ve uikyangen. (Dut. 28:35, 36) Akaa a yange ôr la kure sha mi vough je kpa? Een. Ator kpishi yange er akaabo anyom uderi imôngo shi ior dondo ve u civir mbaaôndo mba aiegh. Kwagh ne na yô, Yehova tsaha Mbaiserael mbawan afer mban, shi kera lumun ér ator a ken Iserael a hemen Mbaiserael ga. (Esek. 21:25-27) Kpa yange mba nengen er kwagh u Aôndo ôr la va kure sha mi vough yô, ishima taver ve u civir Yehova sha mimi.—Yes. 55:10, 11.

8. Doo u kwagh u yange za hemen ken tiônnongo u Kristu shighe u mbaapostoli kpe kera la una kpiligh se iyolo? Ta iwanger.

⁸ Shighe u mbaapostoli kpe kera la. Doo u kwagh u yange za hemen ken tiônnongo u Kristu shighe u mbaapostoli kpe kera la una kpiligh se iyolo? Ei. Yesu yange tsenga ôron ér mbavendan mimi vea nyôr a atesen a aiegh ken tiônnongo. (Mat. 7:21-23; 13:24-30, 36-43) Apostoli Paulu man Peteru kua  Yohane nger akaa a tesen er kwagh u Yesu ôr la yange hii u kuren sha mi sha shighe ve la yô. (2 Tes. 2:3, 7; 2 Pet. 2:1; 1 Yoh. 2:18) Apostoli u masetyô yange kpen kera yô, mbavendan mimi maa hii u eren kwagh vea Zegebabilon u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh la. Nahan hen shighe ne kpa, kwagh u Yesu ôr la lu kuren sha mi vough.

9. Shighe u se lu ker ne kaha a shighe u Mbaiserael kua shighe u Mbakristu mba ve lu uma zum u mbaapostoli kpe kera la nena?

⁹ “Ashighe a sôron akaa cii.” Shighe wase ne kaha a shighe u Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la, shi a kaha a shighe u mbavendan mimi lu samber a atesen a aiegh zum u mbaapostoli kpe kera la. I yila shighe wase ne ér nyi? Ka se yila shighe u se lu ker ne ser “ayange a masejime” a bo tar ne. (2 Tim. 3:1) Kpa Bibilo tese ér shighe u vesen ugen yange hii hen shighe u ayange a masejime kpa hii la. Shighe ne una za hemen zan zan Tartor u Mesiya ua kar van. Tartor la ua vaan yô, ua kar a mbamyen mba uumace kera shi ua sôr tar ne a hingir paradiso. I yila shighe ne ér “ashighe a sôron akaa cii.” (Aer. 3:21) Shighe ne yange hii ken inyom i 1914 la. Ka nyi yange i sôr hen shighe la? Yange i ver Yesu Tor sha. Nahan Yehova shi hide zua a or ken tsombor u Tor Davidi u nana hemen sha ityough nagh yô. Kpa ka cii kwagh u Yehova yange sôr la ga. Yehova shi yange wase ior nav hide hii u civir un sha gbenda u a soo ér ve civir un la! (Yes. 2:2-4; Esek. 11:17-20) Nahan kpa, a va hide a hôngor a mcivir u mimi?

10. (a) Ka nyi Bibilo i tsenga ôron sha kwagh u mcivir u mimi sha ayange a ase nee? (Yesaia 54:17) (b) Er nan ve akaaôron a profeti ne ka a taver se ishima?

¹⁰ Ôr Yesaia 54:17. Hen sha kwaghôron u profeti la: “Hanma ityumugh ki i var sha ci u vihin we iyol, ikyôr ia lagh ki ga.”‏ Kwaghôron u profeti ne ngu kuren sha mi nyian. Mkaanem ma surun ishima ma ma dondo ne kpa ma ôron kwagh u shighe wase ne. Ma kaa ér: “Ônov ou ci ca kpaa vea lu mba TER A tese ve yô; mkpeyol u ônov ou kpaa una vese je. Ka sha perapera ú tile taveraa ye. . . . Gba u ú cia ga; man u gbe ica a kwagh u tan mciem iyol kpaa, gadia una sôsom a we ga.”‏ (Yes. 54:13, 14) Satan u a lu “aôndo u tar ne” la je kpa, una fatyô u yangen tom u ior mba Yehova ve lu eren u tesen mbagenev kwagh u Yehova la ga. (2 Kor. 4:4) Yehova hide a mcivir u mimi, shi mayange a kera hôngor a mi ga. Una lu wang gbem sha won. Hanma ityumugh ki i var sha ci u vihin se iyol cii, ikyôr ia lagh ki ga!

 KA NYI IA ERE?

11. Er nan ve se lu a vangertiôr ser a za hemen u nengen sha mba ve lu zegeikpelaior la zum u mba i shighe ve mkurem la vea yem sha?

¹¹ Ka nyi ia er zum u a yem a mba i shighe ve mkurem sha la? Umbur wer Yesu ka Orkuran se. Ka un a lu ityough ki tiônnongo u Kristu ye. Yesu yange ôr wang ér: “Orhemen wen ngu môm tseegh, ka Kristu.” (Mat. 23:10) Yesu u a lu hemen sha la, una nenge sha mbadondon un hanma shighe cii. Nahan er Kristu vea mbadondon un mba ve lu shin tar ne ve lu a vese yô, gba u se cia kwagh môm môm ga. Nahan kpa, se fa er Kristu una hemen ior nav hen shighe la jighilii ga. De se nenge akaa agen ken Bibilo a aa fatyô u taver se ishima yô.

12. Yehova yange nenge sha ior nav (a) shighe u Mose kpe kera la nena? (b) shighe u i na Eliya tom ugen la nena? (Shi nenge foto kpaa.)

¹² Mose yange kpe cii ve Mbaiserael nyôr ken Tar u Ityendezwa la ye. Nahan ka nyi yange i er ior mba Aôndo? Yehova yange de u wasen ior nav shighe u orjighjigh ne kpe la? Ei. Yange vea eren ishima i Yehova yô, un kpa a nengen sha a ve. Cii ve Mose kpe yô, Yehova kaa a na ér a na Yoshua tom u hemen ior nav. Mose yange tsaase Yoshua anyom imôngo. (Eks. 33:11; Dut. 34:9) Heela tseegh ga, Mbaiserael yange ve lu a nomso dubu dubu, man uderi uderi, man akunduahargber akunduahargber, man pue pue je kpaa, mba vea fatyô u hemen ve yô. (Dut. 1:15) Yange i nenge sha ior mba Aôndo tsembelee. Kwagh ne yange er sha shighe u Eliya la kpaa. Yange er tom kpoghuloo anyom imôngo sha u wasen Mbaiserael ve civir Yehova. Kpa shighe kar yô, Yehova tindi un ér a za er tom ugen ken Yuda. (2 Utor 2:1; 2 Kron. 21:12) Nahan i kera fatyô u nengen sha ior mba Aôndo mba ken ikwe pue i ken tartor u Iserael la ga? Yange i nenge sha ve. Eliya yange tsaase Elisha anyom imôngo. Shi yange ônov mba “uprofeti” lu mba i tsaase ve yô. (2 Utor 2:7) Nahan nomso mbajighjigh lu kpishi mba vea wase tom u hemen ior mba Aôndo yô. Yehova yange za hemen u kuren awashima na, shi nengen sha mba ve lu civir un sha mimi la doo doo.

13. Yehova tôndo zwa a vese ken Mbaheberu 13:5b la ér nyi? (Shi nenge foto kpaa.)

¹³ Akav a se time sha mi ne tese ér ka nyi ia er zum u a yem a mba i shighe ve mkurem la sha vindi vindi? Gba u ishima ia za se iyol ga. Bibilo pase mimi ugen u taver se ishima ér: Mayange Yehova una kende ior nav ga. (Ôr Mbaheberu 13:5b.) Annongo u  Mbakristu mba i shighe ve mkurem u a lu hemen nyian la, fa er i gbe hange hange u a tsaase mbagenev, vough er Mose kua Eliya kpa fa nahan. Ve hii u tsaase anmgbianev mba nomso mba ve lu ken iyôngo igen la anyom imôngo sha er vea fatyô u hemen yô. Ikyav i tesen yô, Mbahemenev mba Shin Itine mban ver imakeranta kpishi i tsaase mbatamen man mbatamen mba ningir sha, kua anmgbianev mba ve lu ken Kômatii u Nengen sha Branci, man mbatamen mba nengen sha ityom i shin Betel kua anmgbianev mbagenev. Shi Mbahemenev mba Shin Itine iyol ve ka ve tsaase anmgbianev mba ve lu ken ukômatii mba wasen Mbahemenev mba Shin Itine tom la. Hegen ne je kpa, anmgbianev mba nomso mba ve wasen ve tom la, mba nengen sha ityom igen kpishi ken nongo u Yehova. I wa ve ago iyol tsembelee a va zan hemen a tom u nengen sha iyôngo i Kristu la.

14. Ka kwagh u vesen u nyi se hen ken ngeren ne?

¹⁴ Ka kwagh u se hen ken ngeren ne je ne: Zum u a va yem a mba i shighe ve mkurem mba masetyô hen shighe u zegecan una zurum u been la, ior mba Yehova mba vea lu shin tar la vea za hemen u civir un sha mimi. Sha iwasen i hemen u Yesu Kristu yô, kwagh môm una bende a mcivir u mimi ga. Se fa er hen shighe la, mzough u akuraior u Bibilo i yila ér Gogi u Magogi la una ta num sha ior mba Aôndo yô. (Esek. 38:18-20) Kpa num la ua yange ior mba Yehova u civir un ga. Yehova una yima ve keng! Ken mpase ugen u Yehova tese apostoli Yohane yô, yange nenge a “zegeikpelaior” i i lu iyôngo i Kristu igen la. Yange i kaa a Yohane ér “zegeikpelaior” ne, ka mba ve “due ken zegecan” yô. (Mpa. 7:9, 14) Sha nahan yô, se fa ser Yehova una yima ve keng a bunde ga!

15-16. Mpase 17:14 kaa ér ka nyi Mbakristu mba i shighe ve mkurem la vea lu eren shighe u ityav mbi Armagedon la, man kwagh ne ka kwagh u taver se ishima sha ci u nyi?

¹⁵ Nahan kpa, alaghga mbagenev vea pine ér: ‘Ka nyi mba i shighe ve mkurem la vea yem sha vea lu za erene?’ Bibilo na mlumun sha mpin la jighilii. I pase ér ugomoti mba tar ne vea “nôngo ityav a Waniyôngo.” Kpa ityav mbira mbia a hemba ve. Bibilo kaa ér:  “Waniyôngo . . . una hemba ve ityav.” Ka unô vea wase un ityav mbira? Ivur la pase mba vea wase Waniyôngo la yô. I kaa ér ka mba i “yila” ve shi i “tsough” ve, ve lu “mbajighjigh” la. (Ôr Mpase 17:14.) Ka unô la? Ka mba i shighe ve mkurem mba i nder ve shin ku la! Nahan tom u hiihii u a na mba i shighe ve mkurem mba a mase yemen a ve sha ken mkur u zegecan la yô, a lu u nôngon ityav. Ka tom u injaa je zua ga! Mbakristu mba i i shighe ve mkurem mbagenev yange ve nôngon ityav cii ve ve va hingir Mbashiada mba Yehova ye. Mbagenev je yô, yange ve lu ushoja je kpaa. Kpa shighe kar yô, ve va hingir Mbakristu mba mimi, nahan ve hen u lun ken bem vea mbagenev. (Gal. 5:22; 2 Tes. 3:16) Ve de u suen ityav. Nahan kpa, a va nderen ve vea yemen sha yô, ve kua Kristu man uicighanmbatyomov vea nôngo ityav mbi masetyô a mbahyomov mba Aôndo.

¹⁶ Hen sha kwagh ne! Anmgbianev mbagenev shin tar mba i shighe ve mkurem la ve bee iyol, mbagenev je yô mba kou kou. Kpa a va nderen ve vea yemen sha je maa, vea hingir ior mba ken jijingi mba lun a tahav, shi a na ve uma u kpen ga la. Nahan vea nôngo ityav vea Orhemen ve, Torutya Yesu Kristu. Vea nôngon ityav mbi Armagedon la vea been yô, vea wase Yesu u karen a mbamyen mba uumace kera. Er vea lu sha la, vea wase anmgbianev vev mba nomso man mba kasev mba doon ve ishima mba vea lu shin tar la, a hemba shighe u ve lu uumace mba yinan la!

17. Er nan ve se fe ser kwagh môm una er mbacivir Aôndo hen shighe u ityav mbi Armagedon la ga?

¹⁷ U ngu ken mba ve lu iyôngo igen la? Ka nyi a gba u u er shighe u ityav mbi vesen mbi Armagedon la mbia a hii la? Ka kwagh u i gbe u u er je ne: Suur sha Yehova, shi dondo hemen na. Kwagh ne wa nyi man nyi kere? Bibilo ôr kwagh u surun se ishima kaa ér: “Nyôr nen ken ayou a en, wuhe nen ihinda kera cii, yer nen kpeghee, zan zan iyugh i̱ kar kera.” (Yes. 26:20) Nahan mba ve civir Aôndo sha mimi cii, vea lu sha, shin vea lu shin tar kpaa, kwagh môm una er ve hen shighe la ga. Se mba a vangertiôr vough er apostoli Paulu kpa lu a mi nahan ser, ‘ugomoti shin akaa a hegen shin akaa a ken hemen aa yange Aôndo u tesen se dooshima ga.’ (Rom. 8:38, 39) Hanma shighe yô umbur wer: U doo Yehova ishima, shi mayange una kende u ga!