Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Civir Yehova sha Mimi

Civir Yehova sha Mimi

“TER A̱ tema hen atô wase, mo vea we, man hen atô tsombor wam a tsombor wou gbem sha won.”—1 SAMUEL 20:42.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 125, 62

1, 2. Ijende i Yonatan ya a Davidi shi za hemen u eren kwagh a na sha mimi la kpilighyol sha ci u nyi?

ALAGHGA tsô yange a kpiligh Yonatan iyol tsung sha vangertiôr u Davidi lu a mi la. Davidi wua ikyôror Goliati shi va a “ityough ki Orfiliti la” hen Saulu, Tor u Iserael, u lu ter u Yonatan la. (1 Samuel 17:57) Yonatan na jighjigh ér Aôndo ngu a Davidi, maa hii shighe la je, Yonatan man Davidi ya ijende kôôsôô. Ve tôndo zwa ér vea eren kwagh sha mimi a hanmô ve. (1 Samuel 18:1-3) Nahan sha ayange a uma u Yonatan cii, a er kwagh a Davidi sha mimi.

2 Yonatan yange er kwagh a Davidi sha mimi, shin er lu Davidi Yehova tsua ér a va tema tor sha Iserael, lu un ga nahan kpaa. Shi shighe u Saulu lu keren Davidi a ku la, kwagh u ijende na Davidi za un iyol. Yonatan yange fa ér Davidi ngu ken taaikyôngo, ikyua a Horeshi, nahan a za ker, a za taver un ishima ér a suur sha Yehova. Yonatan kaa a Davidi ér: “De cie ga, gadia uwegh ku terem Saulu kua zua a we ga; ú tema tor sha Iserael, mo me gema me dondo sha a we.”—1 Samuel 23:16, 17.

3. Er Yonatan yange eren kwagh a Davidi sha mimi nahan kpa, lu nyi i hemba gban un kwagh, man se fa kwagh ne sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

3 Ashighe kpishi ior ka vea eren kwagh a vese sha mimi yô, kwagh ve a doo se. Kpa kwagh u Yonatan doo se ka sha ci u yange er kwagh a Davidi sha mimi tseeghlee? Ei, kwagh u Yonatan doo se ishima sha ci u kwagh u hemba lun un kwagh u vesen ken uma yô, lu u civir Aôndo sha mimi. Jighilii yô, ka ityôkyaa i i na ve Yonatan eren kwagh a Davidi sha mimi shi venda u gban un iyuhe je la. Yonatan er nahan, shin er lu u Davidi una hingir tor, a lu un ga nahan kpaa. Yonatan shi wase Davidi, suur sha Yehova je kpaa. Ve cii ve civir Yehova sha mimi, shi ve eren kwagh a hanmô ve sha mimi. Ve er sha ityendezwa i ve er a hanmô ve la, ér: “TER A̱ tema hen atô wase, mo vea we, man hen atô tsombor wam a tsombor wou gbem sha won.”—1 Samuel 20:42.

4. (a) Ka nyi ia wase se ve se zua a msaanyol u mimi man mkomo? (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren nee?

4 Se kpa gba u se eren kwagh a tsombor wase man azende a ase man anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo sha mimi. (1 Mbatesalonika 2:10, 11) Kpa u hemban cii yô, gba u se civir Yehova sha mimi. Ka Un a ne se uma ye! (Mpase 4:11) Ka sea civir Yehova sha mimi yô, i saan se iyol shi se zua a mkom. Nahan kpa, se fa ser gba u se civir Yehova sha mimi shighe u se tagher a mbamtaver je kpaa. Ken ngeren ne, se lu timen sha igbenda inyiin i ikyav i Yonatan la ia wase se se za hemen u civir Yehova sha mimi yô. Ka igbenda shon je ne: (1) shighe u se nenge ser or u i ne nan tahav la nan kuma u se na nan icivir ga yô, (2) shighe u i gbe u se tsua or u se er kwagh a nan sha mimi yô, (3) shighe u anmgbian u nan lu hemen la nan kav awashima wase ga shin nan er kwagh a vese sha inja ga yô, (4) man shighe u se nenge ser taver se u kuren ityendezwa yase yô.

SHIGHE U SE NENGE SER OR U I NE NAN TAHAV LA NAN KUMA U SE NA NAN ICIVIR GA YÔ

5. Yange taver ior i Iserael kpishi u civir Aôndo sha mimi shighe u Saulu lu Tor la sha ci u nyi?

5 Yonatan man ior i Iserael yange ve lu ken mlu u taver kpishi. Tor Saulu u lu ter u Yonatan la yange hemba ato, nahan Yehova venda un. (1 Samuel 15:17-23) Nahan cii kpa, Aôndo de Saulu hemen her anyom imôngo. Er Tor u i tsua un tema sha “ikyônough ki torough ki TER” ne lu eren akaabo a vihin tsung yô, taver ior i Iserael kpishi u civir Aôndo sha mimi.—1 Kroniku 29:23.

6. Ka nyi i tese ér Yonatan yange suur sha Yehova sha mimi?

6 Yonatan za hemen u civir Yehova sha mimi. Nenge ase kwagh u Yonatan er shighe u Saulu hii u hemban Aôndo ato la. (1 Samuel 13:13, 14) Shighe la, ikyumutya i Mbafiliti va a akekeautya 30,000 va ta num sha Iserael. Saulu di gema lu a ushoja 600, shi lu un man Yonatan tseegh ve lu a ikyav mbi tswamev ye. Nahan cii kpa Yonatan cia ga. A umbur mkaanem ma profeti Samuel ôr la, ér: “Gadia TER Una gbihi ior Nav kera ga, sha ci u iti Na i vesen la.” (1 Samuel 12:22) Yonatan kaa a orshoja ugen la ér: “Ma kwagh u yangen TER u nan mhembe shin a lu sha ikyev i ior kpishi shin sha ikyev i ior kpeghee kpaa ngu ga.” Maa un man orshoja la ve za ta num sha kwe u Mbafiliti ugen, wua ior kuma er 20 nahan. Yonatan yange na Yehova jighjigh, nahan Yehova lu a na. Yehova er tar tenger, maa mciem gba Mbafiliti iyol. Ve hide ve wua ayol a ve, nahan Mbaiserael hemba ve ityav mbira.—1 Samuel 13:5, 15, 22; 14:1, 2, 6, 14, 15, 20.

7. Yonatan yange eren kwagh a ter na nena?

7 Er Saulu za hemen u hemban Yehova ato nahan kpa, Yonatan a ungwa imo i Saulu shighe u i doo u una er nahan yô. Ikyav i tesen yô, yange ve nôngo ityav imôngo sha u yiman ior mba Yehova.—1 Samuel 31:1, 2.

8, 9. Aluer se mba nan mba ve lu a tahav la civir yô, se mba civir Aôndo sha mimi nena?

8 Se fatyô u tesen ser se mba civir Yehova sha mimi er Yonatan nahan, sha u ungwan imo i gomoti u tar u se lu her la. Yehova na mbahemenev “tahav” sha a vese, shi a soo ér se naan ve icivir. (Ôr Mbaromanu 13:1, 2.) Ka nahan ve i gbe u se naan hanma ortom u gomoti icivir, aluer nan ngu eren kwagh sha mimi ga, shi se nenge ser nan kuma u se na nan icivir ga je kpaa ye. Jighilii yô, gba u se naan mba Yehova a ne ve tahav la cii icivir.—1 Mbakorinte 11:3; Mbaheberu 13:17.

Gbenda môm u se tese ser se mba civir Yehova sha mimi yô, ka u nan or u se vese nan la icivir, aluer nan ngu civir Yehova ga je kpaa (Nenge ikyumhiange i sha 9 la)

9 Anmgbian u kwase ugen ken veghertar u South America, mba yer un ér Olga, yange tese ér un ngu civir Yehova sha mimi sha u nan nom na icivir shin er nom na eren kwagh a na sha inja ga nahan kpaa. [1] (Nenge ngeren u shin kpe u a lu sha peeji 19 la.) Ashighe agen nom na a venda u lamen a na kuaa, gayô a lam a na côu côu sha ci u ngu Kwaseshiada yum. A kaa a na ér yange igen una kura mbayev cii una yem a undu un tswen. Kpa Olga ‘or iyev i ifer sha ifer ga.’ A er hanma kwagh u a fetyô cii sha u una lu kwase u injaa yô. Yange a yôr un iwer shi a kire un akondo shi a nenge sha ior mbagenev hen tsombor u nom na kpaa. (Mbaromanu 12:17) Shi una fatyô yô, a za nenge a tsombor man azende a nom na vea na imôngo. Ikyav i tesen yô, shighe u nom na soo u zan ku u ter na hen geri ugen la kpa, a wa iyol sha hanma kwagh u gba u vea za zende a mi la cii. Mba za nyer hen ku shon yô, a tile ken won u côôci lu keghen nom na. Anyom nga kar imôngo yô, nom u Olga hii u eren a na kundu kundu sha ci u waan ishima a na shi naan un icivir hanma shighe. Hegen ne nom na ka a taver un ishima ér a zaan mbamkombo, shi ka a tôô un a za a mi kpaa. Ashighe agen je yô, ka a za mkombo vea na kpaa.—1 Peteru 3:1.

SHIGHE U I GBE U SE TSUA OR U SE ER KWAGH A NAN SHA MIMI YÔ

10. Yonatan yange fa or u i doo u una er kwagh a nan sha mimi nena?

10 Shighe u Saulu kaa ér un ngu wuan Davidi la, gba u Yonatan una tsua kwagh môm, man lu kwagh u kiriki ga. Yange soo u eren kwagh a ter na sha mimi, shi soo u eren kwagh a Davidi kpa sha mimi. Yonatan fa er Aôndo lu a Davidi, lu Saulu ga yô, nahan a tsua u eren kwagh a Davidi sha mimi. A kaa a Davidi ér a yer, maa a za pase Saulu er i hii ve i doo u una wua Davidi ga yô.—Ôr 1 Samuel 19:1-6.

11, 12. Aôndo ka una doo se ishima yô, kwagh la a wase se se tsua u civir un sha mimi nena?

11 Yange gba u anmgbian u kwase ugen ken tar u Australia, u i yer un ér Alice la una tsua or u una er kwagh a nan sha mimi yô. Shighe u lu henen Bibilo la, a ôr mba hen tsombor na akaa a un lu henen la. Shi a kaa a ve ér gba u una kera yaan Kirimishi vea ve ga, shi a pase ve ityôkyaa kpaa. Sha hiihii la lan mba hen tsombor na ishima, kpa shighe kar yô, ve vihi ishima a na tsung. Ve nenge ér kwagh ve kera gba Alice ishima ga. Maa ngô na kaa ér un kera soo u nengen a Alice sha ashe na ga. Alice kaa ér: “Yange kpiligh mo iyol shi vihim kpishi, sha ci u tsombor wam doom ishima sha mimi. Nahan kpa, m nenge mer gba u Yehova man Wan na vea hemba doom mo ishima. Nahan m er batisema sha mkohol u dondo la.”—Mateu 10:37.

12 Gba u se de ma kwagh môm, er kwe u anumbegh shin makeranta shin tar wase nahan ér, a hemba lun se a inja a u civir Yehova sha mimi ga. Ikyav i tesen yô, yange i doo Henry u gbidyen gyeem i i yer ér chess la vea annongo ugen ken makeranta na, shi soo ér ma un va tsua tuta sha ci u makeranta na kpaa. Kpa er gbidyen chess sha iyange i Sati man Lahadi yô, zuan a shighe kpishi u pasen kwagh shin zan mbamkombo ga. Henry kaa ér kwagh u makeranta na la lu hemban gban un ishima a u civir Aôndo sha mimi. Sha nahan yô, a de u gbidyen chess sha ci u makeranta na.—Mateu 6:33.

13. Aluer se mba civir Aôndo sha mimi yô, kwagh ne una wase se u wan ishima a mbamzeyol mba hen tsombor nena?

13 Ashighe agen ka i lu ican kpishi u eren kwagh u doon hanma or hen tsombor wase. Ikyav i tesen yô, Anmgbian ugen u i yer un ér Ken yô, kaa ér: “Yange m soo mer me za sôron ngôm u bee iyol la hanma shighe, shi ashighe agen a va lu vea tsombor wam. Kpa ngôm man kwase wam gema zuan ga.” Shi a kaa ér: “Yange lu u me fatyô u eren ishima ve cii ga.” Anmgbian Ken hen sha kwagh u Bibilo i kaa yô, tsô a kav er hen ishiva ne yô, i gbe u una er ishima i kwase na shi una ungwa imo na yô. Nahan a sôr zayol ne sha gbenda u saan kwase na iyol yô. Been yô, a pase kwase na er i doo u una eren a ngô na kundu kundu yô. Shi a pase ngô na er i doo u una naan kwase na icivir yô.—Ôr Genese 2:24; 1 Mbakorinte 13:4, 5.

SHIGHE U ANMGBIAN U NAN LU HEMEN LA NAN KAV AWASHIMA WASE GA SHIN NAN ER KWAGH A VESE SHA INJA GA YÔ

14. Saulu yange er kwagh a Yonatan sha inja ga nena?

14 Shi se fatyô u tesen ser se mba civir Yehova sha mimi, shighe u ma anmgbian u nan lu hemen yô, nan er kwagh a vese sha inja ga yô. Yange lu Aôndo ver Saulu tor ye, kpa Saulu gema er kwagh a wan na dang. Yange fa er hii ve Davidi doo Yonatan ishima ga. Sha nahan yô, shighe u Yonatan lu nôngon ér una wase Davidi la, ishima vihi Saulu a na tsung, shi hee un sha ashe a ikpelaior. Kpa Yonatan za hemen u nan ter na icivir her. Heela tseegh ga, a za hemen u civir Yehova sha mimi shi eren kwagh a Davidi, u Aôndo tsua un ér a lu tor u Iserael la kpa sha mimi.—1 Samuel 20:30-41.

15. Aluer anmgbian nan er kwagh a vese sha inja ga kpa, doo u se er nena?

15 Anmgbianev mba ve hemen ken atôônanongo a ase nyian la, ka ve nôngo u eren kwagh a hanma or cii doo doo. Kpa anmgbianev mban yina. Er i lu nahan yô, ashighe agen vea fatyô u kaven ityôkyaa i i ne ve se er ma kwagh ga. (1 Samuel 1:13-17) Sha nahan yô, aluer or kav awashima wase ga kpa, se za nen hemen u civir Yehova sha mimi her.

SHIGHE U SE NENGE SER TAVER SE U KUREN ITYENDEZWA YASE YÔ

16. Ka sha ashighe a nyi nahan i gbe u se tese ser se mba civir Aôndo sha mimi shi se soo ayol a ase tseegh ga?

16 Saulu yange soo ér i lu Yonatan a tema tor ye, i de lu Davidi ga. (1 Samuel 20:31) Kpa Yehova doo Yonatan ishima shi civir un sha mimi. Yonatan tese ér un hemba soon iyolna na ga, nahan a hingir ijende i Davidi shi a kure ityendezwa i er a na la. Jighilii yô, hanma or u Yehova a doo nan ishima shi nan civir un sha mimi cii, ka “nana bum yô, shin a hingir u kwagh á va tser nan kpaa, nan gema kposo ga.” (Pasalmi 15:4) Er se civir Aôndo sha mimi yô, doo u se kuren uityendezwa asev. Ikyav i tesen yô, aluer se tôndo zwa a or sha kwagh u kasua yô, doo u se er kwagh u se tende zwa la, aluer taver nan nan je kpaa. Shi aluer se mba a mbamzeyol ken ivese yô, se tese ser Yehova doo se ishima sha u zan hemen u eren kwagh a or u se vese nan la sha mimi.—Ôr Malaki 2:13-16.

Aluer se tôndo zwa a or sha kwagh u kasua yô, doo u se er kwagh u se tende zwa la, sha ci u se mba civir Aôndo sha mimi (Nenge ikyumhiange i sha 16 la)

17. Kwaghhenen ne wase u nena?

17 Aluer se mba ken ashighe a ican je kpa, se soo ser se civir Aôndo sha mimi, er Yonatan nahan. Nahan yô, se za nen hemen u eren kwagh a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev sha mimi, shighe u ve ve se ahenge je kpaa. Aluer se er nahan yô, se na a saan Yehova iyol, shi se kpa ka kwagh u ka a hemba nan se msaanyol cii je la. (Anzaakaa 27:11) Se na jighjigh ser hanma shighe cii una er kwagh u hemban doon sha ci wase shi una nenge sha a vese. Ken ngeren u dondon ne, se lu nengen kwagh u se fatyô u henen hen ior mbagenev sha ayange a Davidi, mba ve civir Yehova sha mimi man mba ve civir un sha mimi ga la.

^ [1] (ikyumhiange i sha 9) I gema ati agen.