1, 2. Yehova ka a na ior akaainjaa a na mgbeghaa nena?

YEHOVA ka Aôndo u a ne kwagh mgbeghaa yô. Hanma kwagh u se lu a mi cii ka un a ne se ye. Ka Yehova a lu a zenaria man azurfa cii kua akaainjaa agen a a lu shin tar ne la cii ye, shi ka a er tom a akaa la sha u nan se uma. (Ps. 104:13-15; Hag. 2:8) Bibilo ôr akaa kpishi a tesen er Yehova kure mbamgbe mba ior nav sha u nan ve akaainjaa a na sha ivande yô.

² Yehova yange na ikyurior i Iserael mana man mngerem shighe u ve lu ken taaikyôngo la kuma anyom 40. (Eks. 16:35) Sha nahan yô, “kwagh ban ve ga.” (Neh. 9:20, 21) Yehova yange er ivande, na an-mkure u kwasecôghol ugen u civir un sha mimi la, seer hingir zege mkure sha ikyev i profeti Elisha. Iyua i Aôndo ne wase kwase la zua a inyaregh je kuma u kimbin anzô a na, shi lu a inyaregh her kuma u kuren mbamgbe nav kua mba ônov nav kpaa. (2 Utor 4:1-7) Shi sha iwasen i Yehova yô, Yesu na ior kwaghyan kua inyaregh je kpaa sha ivande, shighe u gba u una er nahan yô.—Mat. 15:35-38; 17:27.

3. Se lu timen sha nyi ken ngeren ne?

³ Yehova ngu a akaainjaa kpishi a una fatyô u eren tom a mi u  suen akaauma a a gbe shin tar ne la. Nahan cii kpa, a soo ér mbacivir un ve er tom a akaa a iyolough a ve lu a mi la u suen tom u nongo na u lu eren la. (Eks. 36:3-7; ôr Anzaakaa 3:9.) Yehova ver ishima ér se hide a akaainjaa a un ne se la se na un sha ci u nyi? Mbajighjigh mba sha ayange a tsuaa la sue tom u mba ve lu hemen ior mba Aôndo la sha inyar nena? Nongo wase ka u er tom a inyaregh ki i eren iyua a mi nyian la nena? Ngeren ne una na mbamlumun sha mbampin mban.

4. Ka sea sue tom u Yehova yô, se tesen un ser nyi?

⁴ Ka se na Yehova kwagh sha ci u a doo se ishima shi se soo u wuese un. Ka sea hide sea hen sha akaa a Yehova a er sha ci wase la cii yô, i doo se tsung. Shighe u Tor Davidi lu pasen kwagh u gba u a er tom a mi sha u va maan tempel la, a ôr sha mimi nahan ér, hanma kwagh u se lu a mi la cii ka Yehova a ne se ye, shi nyityôkwagh i se ne Yehova cii, ka kwagh u a vande nan se yô.—Ôr 1 Kroniku 29:11-14.

5. Ruamabera tese ér u nan kwagh a iyoltangen shio la ka kwagh u vesen ken mcivir wase u mimi la nena?

⁵ Shi ka se na Yehova kwagh sha ci u ka gbenda ugen u civir un. Apostoli Yohane yange ungwa mbatyomov mba Yehova ôr kwagh sha, ken mpase u sha mnenge ugen, kaa ér: “We, Ter Aôndo wase, U kuma u ngohol iengem man icivir man agee gadia U gba akaa cii man ka sha ishima You kpaa a lu, shi i gbe a kpaa ye.” (Mpa. 4:11) U lumun wer Yehova kuma u ngohol iengem man icivir cii, i se fatyô u nan un, sha u eren iyua sha akaa a ase a hemban doon cii la ga he? Yehova yange wa ikyurior i Iserael kwagh sha ikyev i Mose ér, ve vaan sha ishigh nagh kwa tar ken inyom, sha ashighe a eren iniongo la. Sha ashighe a eren iniongo la, i gba u Mbaiserael vea va “sha ishigh ki TER, ave gbilin ga,” sha ci u kwagh ne kpa lu vegher u mcivir ve. (Dut. 16:16) Nyian kpa, ka sea naan kwagh sha u tesen iwuese shi suen tom u vegher u nongo u Yehova u shin tar ne u lu eren a iyoltangen shio la yô, se tesen ser iyua i nan kpa ka kwagh u vesen ken mcivir wase.

6. Aluer se mba nan kwagh yô, a wase se sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

⁶ Ka sea naan kwagh yô, i wase se. Gba u se lu mbanan kwagh mgbeghaa, se lu mbangohol a ngohol kwagh tseegh ga. (Ôr Anzaakaa 29:21.) Se fatyô u tôôn kwagh ne karen sha ma wanye u mbamaren mba nan ve ne nan aninyar u kuren mbamgbe mba nan a mi, kpa nan za yam iyua a mi nan va ne ve la. Nenge imba er iyua ne ia doo mbamaren mbara tsung yô! Alaghga wan u nomso shin u kwase u nan lu eren pania, kpa nan lu vea mbamaren mba nan hen ya her la, nana fatyô u nan ve aninyar ér ve er akaa agen a hen ya a mi, man a lu sha inja je. Er alaghga mbamaren mbara vea ver ishima ér wan la nana na ve kwagh ga nahan kpa, adooga vea ngohol iyua la sha ci u ka gbenda u tesen iwuese sha akaa a mbamaren ve er a nan je la. Se kpa Yehova fa je ér aluer se mba panden akaainjaa a ase nan un yô, a wase se.

7, 8. Ior mba Yehova mba sha ayange a tsuaa la ver se ikyav sha kwagh u iyua i eren (a) sha u i er ityom igen jighilii a mi nena? (b) sha u suen mba ve hemen tom na la nena?

⁷ Ruamabera pase gbenda u ior mba Yehova panden akaainjaa a ve naan un la wang. Sha ashighe agen yô, ior mba Yehova ve er iyua sha u i er ityom igen jighilii a mi yô. Ikyav i tesen yô, Mose yange kaa ér i er iyua i maan tabernakel, vough er Tor Davidi kpa kaa ér i er iyua i maan tempel nahan. (Eks. 35:5; 1 Kron. 29:5-9) Sha shighe u Tor Yoashi la di, upristi er tom a inyaregh ki i kohol la u sôron ya u Yehova. (2 Utor 12:4, 5) Yange anmgbianev mba sha ayange a mbaapostoli la, mba fe ér ijen gba ken Yudia yô, ve  “wa ken ishima ér hanmô ve nana nôngo sha kwagh u nan fatyô yô, sha u tindin a iwasen hen anmgbianev mba ve tem ken Yudia la” cii.—Aer. 11:27-30.

⁸ Sha ashighe agen yô, ior mba Yehova er iyua sha inyar sha u suen tom u mba ve lu hemen ken tom na la. Sha shighe u Tindi u Mose la, Mbalevi lu a dyako er uipaven mbagenev mbara nahan ga. Nahan kpa, Mbaiserael naan Mbalevi môm ken upue sha er Mbalevi vea hemba veren ishima sha tom u ken tabernakel la yô. (Num. 18:21) Shighe kar yô, Yesu man mbaapostoli nav kpa, va zua a iwasen ken iyua i kasev er mgbeghaa sha u “wasen ve sha ugbayol vev sha inyarev vev” la.—Luka 8:1-3.

9. Sha ayange a tsuaa la ior eren iyua nena?

⁹ Jighilii yô, mbacivir Aôndo yange ve er uiyua mban sha igbenda kposo kposo. Shighe u Mbaiserael er iyua ken taaikyôngo sha u maan tabernakel la, a shi nan kpa, akaa a ve na la, kua akaa a ve hide a mi ken Igipiti la. (Eks. 3:21, 22; 35:22-24) Sha ayange a mbaapostoli la, Mbakristu mbagenev tee akaa a ve, er ishule man uya nahan yô, ve va a inyaregh ki ve zough a mi la ve va na mbaapostoli. Mbaapostoli mban di ve gema inyaregh kin ve kar mba ve lu ken ibanave la. (Aer. 4:34, 35) Mbagenev di ve ver inyaregh her, nahan ve eren iyua hanma shighe sha u suen tom u i eren la. (1 Kor. 16:2) Sha nahan yô, hanma or cii fatyô u zuan a kwar u nan, mbainyarev man atsanaior cii.—Luka 21:1-4.

10, 11. (a) Se fatyô u dondon ikyav i nan kwagh mgbeghaa i mbacivir Yehova mba sha ayange a tsuaa la nena? (b) U nenge ian i civirigh i u lu a mi u suen tom u Tartor la nena?

¹⁰ Se kpa, alaghga a kaa a vese nyian ér se er iyua sha er a er ityom igen a mi jighilii yô. Ikyav i tesen yô, tiônnongo wou ngu wan ago iyol u maan Iyou i Tartor i he, i a eren mkombo her yôô? Shin mba hiden sôron Iyou i Tartor youwe? Alaghga a pase se ér kwagh gba sha inyaregh ki hiden sôron afishi a branci a ase shin sôron ijiir i ma mkohol u vesen u se lu zan la, gayô a kaa a vese ér se na anmgbianev asev mba aahe a er ve la iwasen. Shi ka se er iyua i suen mba ve lu eren tom shin afishi a ase a shin itine la man ubranci mbagenev sha tar cii. Ka i er tom a uiyua mba se eren la u suen mbamishen man ikpur mba pania kua mba eren tom u sôron atôônanongo la cii. Shi tiônnongo wou er iceghzwa ér una tindin a inyaregh ki wasen u eren tom u maan Ayou a Mkohol man Ayou a Tartor sha ci u iwasen i anmgbianev asev tar sha won cii je ka u henen a hen ga.

¹¹ Hanmô wase cii nana fatyô u suen tom u Yehova a lu eren ken ayange a masejime ne. Uiyua mban kpishi ka i er ve ken myer. Ka se kende inyaregh shin mbaakwati mba eren iyua shimi, mba i ver ken Iyou i Tartor la ken myer, shin se fatyô u eren iyua sha Intanet sha ijiir yase i jw.org/tiv la. Alaghga se nenge ser uiyua mba se ne kpuaa la, gba kwagh kpishi ga. Nahan kpa, uiyua kpishi mba i eren sha inyar nyian la, ka uiyua mba i ne ve kpuaa kpuaa yô, ka uiyua mba i er sha zegeinyar hen icin i môm la ga. Anmgbianev asev mba ve gbe ican kpishi la je kpa, ka ve er kwagh er ior mba ken Masedonia, mba yange ve lu ken ‘ibanave tsung,’ kpa ve zamber ér i na ve ian i nan iwasen shi ve na i mgbeghaa la nahan.—2 Kor. 8:1-4.

12. Nongo wase ka u nôngo tsung u vihin inyaregh ki i er iyua a mi la sha inja nena?

¹² Mbahemenev mba Shin Itine ka vea eren msen shi vea gbidyen kwar cii yô, ve nôngo tsung u lun wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la, sha gbenda u ve lu vihin inyaregh ki nongo wase la. (Mat. 24:45) Ka vea ngohol inyaregh ki i er iyua a mi la yô, ve pav ki ve ver sha akaa a i soo u eren a mi la, shi i vihi ki sha akaa shon vough vough. (Luka 14:28) Sha ayange a tsuaa la, mba i tsua ve ér ve nengen sha inyaregh ki i er iyua a mi la, ve dondo igbenda i i ver la, sha u nengen ér i er  kwagh u i ver ishima ér i er a ki la tseegh. U tesen ikyav yô, shighe u Esera lu hiden ken Yerusalem la, yange hide a akaa a tor u tar u Pershia er iyua sha mi la, akaa shon yô, lu zenaria man azurfa kua akaainjaa agen a kuman sha inyaregh ki ior i Amerika, ki hemban udola miliôn 100. Esera nenge uiyua mbara ér ka Yehova i ne un ve ye, nahan sôr akaa ver sha inja, sha er una kura akaainjaa ne shighe u tôô a, lu karen hen ajiir a vihin tsung u hiden a mi ken Yerusalem la. (Esera 8:24-34) Apostoli Paulu kpa va ngohol inyaregh ki i er iyua sha u wasen anmgbianev mba ken Yudia la. Yange nenge ér, ior mba tindi ve ér ve za na inyaregh kin la ver “ishima sha akaa a dedoo la, ka sha ishigh ki Ter tseegh ga, kpa ka sha ishigh ki iorov kpaa.” (Ôr 2 Mbakorinte 8:18-21.) Nyian kpa, nongo wase ka u nenge ér i dondo igbenda i i ser i ver ér i nengen shi i vihin inyaregh ki i er iyua a mi la vough vough, er Esera man Paulu nahan.

13. Gba u se nenge igbenda i i sember duen a mi, sha er a er tom sha ican ga la nena?

¹³ Alaghga ma tsombor ua nyôôso akaa sha gbenda u u vihin inyaregh ki ve zough a mi la shin ua nenge sha gbenda u ua fatyô u eren akaa akuma akuma ken uma ve, nahan panden u vihin inyaregh sha er ua fatyô u seer eren Yehova tom yô. Kape nongo u Yehova kpa u eren vough je la. Ken anyom a karen ne, nongo u Yehova za hemen u eren akaa a he kpishi a doon tsung. Ashighe agen la, kwagh ne na i lu vihin inyaregh hemban ki i lu zuan a mi la. Sha nahan yô, nongo ne ka u ker igbenda i panden inyaregh ki vihin shi eren tom sha ican ga sha er a fatyô u eren akaa kpishi a uiyua mba ne eren mgbeghaa la yô.

14-16. (a) Ka akaa agen a nyi i lu eren a uiyua mba ne eren laa? (b) Ka sha igbenda i nyi nahan ne zough a iwasen ken uiyua mbanaa?

¹⁴ Se ungwa mba ve civir Yehova anyom imôngo hegen la kaa ér, mayange je mba a na se akaa a ken jijingi kpishi er hegen nahan ga. Hen sha kwagh ne! Ken anyom a a sember karen ne, se zua a ijiir i sha Intanet i jw.org la, kua Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova la kpaa. I seer gberen Bibilo i New World Translation of the Holy Scriptures la ken ijô kpishi. Ken inyom i 2014 man 2015 la, i er Mkohol u Ityar i Ityar u lu a itinekwagh ér “Za Hemen u Keren Tartor u Aôndo Hiihii” la, hen mbaagirigi mba anumbev mba kuman er 14 nahan mba hemban kehen sha tar. Yange saan ior mba ve za mkohol ne la iyol kpishi.

¹⁵ Ior kpishi mba a iwuese sha averen a ve lu zuan a mi ken nongo u Yehova ne. Ikyav i tesen yô, orgen vea kwase na, mba ve lu eren  tom u pasen kwagh ken tar ugen, veghertar u Ashia la, nger kwagh sha kwagh u Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova la kaa ér: “I tindi se ér se za pasen kwagh hen angar u cuku ugen. Sha nahan yô, ashighe agen ka i lu se inja er se mba ica a anmgbianev yô, nahan zegetom u Yehova u i lu eren la ngôôr hungur se ga. Kpa ka sea nengen akaa kposo kposo a i tesen sha Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova la yô, se umbur er se lu a anmgbianev tar sha won cii yô. Kwagh u Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova la, doo anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba hen ijiir i se lu ne je gande. Ashighe kpishi ka se ungwa ve kaa ér, ka vea nengen akaa a i tesen hanma uwer sha ityôgh ki televishen ne yô, ve nenge ér ve hemba mban kôôsôô a Mbahemenev mba Shin Itine. Hegen ne, hemba kan ve kwagh u tan ihyagh a mi er ve lu ken nongo u Aôndo ne yô.”

¹⁶ Ayou a Tartor a i lu maan zan a mi ave shin i lu hiden sôron a tar sha won cii yô, zurum er 2,500 nahan hegen. Yange anmgbianev mba ken tiônnongo ugen ken tar u Honduras, mba hiin u nyôron mbamkombo ken Iyou i Tartor ve i he la yô, ve nger ér: “Saan se iyol sha mimi er se lu ken zegetsombor u Yehova u sha won cii la, shi se lu imôngo vea anmgbianev asev mba ve lu sha tar cii, mba ve wase se se lu a Iyou i Tartor hen ijiir yase, er lu isharen yase la yô.” Mbagenev kpishi kpa, ka ve tese imba iwuese ne shighe u ve zough a Bibilo man ityakerada igen i i gem ken ijô ve la, man shighe u i ne ve iwasen sha ma aahe u a er ve shin ve nenge akaa a dedoo a a dugh ken tom u pasen kwagh ken geri man ken igbar sha ajiir a ve lu la yô.

17. Gbenda u nongo wase u eren tom nyian ne ka ikyav i tesen ér ka Yehova a lu suen u nena?

¹⁷ Mba ve lu Mbashiada mba Yehova ga la ka vea nenge ityom i se er la cii yô, ve fa er i hii ve se fetyô u eren i cii sha uiyua mba se ne sha asema a ase la tseegh ga. Orvesen u hemen zege kômpeni ugen yange ze hen ijiir yase igen i gberen ityakerada yô, kpiligh un iyol u fan er tom la cii, lu ior mba ve na ayol a ve la, lu eren u sha iwasen i uiyua mba ior ve eren sha asema ve la, shi ve eren lôncin sha u zuan a inyaregh ga yô. A kaa a vese ér se fatyô u eren kwagh u se er la ga. Man kwagh u ôr la lu vough! Se fa ser, ka er Yehova a lu suen tom ne la tseegh ve se fetyô u eren kwagh ne ye.—Yobu 42:2.

18. (a) Ka averen a nyi ka se zua a mi shighe u se ne kwagh sha u suen tom u Tartor laa? (b) Se fatyô u tsaase mbayev asev man mbahev u nan kwagh er mbagenev nahan nena?

¹⁸ Yehova na se ian i civirigh i suen zegetom u i lu eren nyian ne. A na se ibumun ér, aluer se mba nan kwagh sha u suen tom u Tartor yô, se zua a averen kpishi. (Mal. 3:10) Yehova tôndo zwa a vese ér, or u nan ne kwagh mgbeghaa yô, nana za ikyura. (Ôr Anzaakaa 11:24, 25.) Ka sea naan kwagh yô, i saan se iyol sha ci u “u nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.” (Aer. 20:35) Se mba a ian i civirigh i tsaase mbayev asev kua mbahev mba ve ve mbamkombo asev la, sha kwaghôron wase man ieren yase ser ve nenge er ve kpa vea fatyô u nan kwagh er mbagenev kpa ve lu eren la, nahan zuan a averen kpishi yô.

19. Ngeren ne taver we ishima nena?

¹⁹ Hanma kwagh u se lu a mi cii ka Yehova a ne se ye. Ka sea hide a kwagh u a ne se la sea na un yô, se tesen ser a doo se ishima shi se wuese hanma kwagh u a er sha ci wase la cii. (1 Kron. 29:17) Shighe u ior lu eren iyua i maan tempel la, ve “ember, er ve na gbar gbar nahan, gadia ve na TER iyua a ishima i môm gbar gbar.” (1 Kron. 29:9) Yô, se kpa se za nen hemen u zuan a msaanyol man mkom u ka se zua a mi sha u hiden nan Yehova kwagh u a ne se la.