1. Ka nyi i tese ér dooshima ban hen icombor kpishi nyiana?

BIBILO tsengaôron ér, ken ayange a masejime la, ior vea lu “mba lun a dooshima ga.” (2 Tim. 3:1, 3) Se nenge er kwaghôron u profeti ne a lu kuren sha mi nyian yô. U tesen ikyav yô, ivaa paven num icombor umiliôn imôngo, man kwagh ne ngu a na yô, mbamaren ve kera lu ken mzough ga shi mbayev vev kpa ve nenge ér i soo ve ga. Icombor i i lu ken iyou i môm je kpa, ashighe agen ior mba hen icombor ne ka ve kera lu kôôsôô ga. Orgen u wan ior kwagh sha kwagh u tsombor kaa ér, “ter man ngô kua mbayev cii ka ve kera faan kwagh u orgen ga, ka ve hemban eren akaa sha ukômputa vev man sha tableeti vev man sha hanseeti vev gayô ve gbidyen ugyeem mba kômputa. Er ior mba hen icombor ne ka ve lu ken iyou i môm nahan kpa, mba fe ayol a ve tsembelee ga.”

2-3. (a) Mbaroma 12:10 tese ér ka unô nahan i gbe u se doo a ve sha mimi er ka anmgbianev mba sha tsombor nahana? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

² Mayange je se soo ser se ban a dooshima er ior i tar ne nahan ga. (Rom. 12:2) Gba u se nôngo mba hen tsombor wase kua anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo vea seer doon se ishima. (Ôr Mbaroma 12:10.) Inja i u doon ayol a ase sha mimi er ka anmgbianev mba sha tsombor nahan la ér nyi? Ka a ôron kwagh u ior doon ayol a ve sha imba gbenda ne yô, ka tesen ka mlu u mba hen tsombor u ka ve lu kôôsôô a ayol a ve, shi ve soo ayol a ve sha mimi la. Kape i doo u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo kpa vea doo se ishima vough je la. Mbagenev ka vea doo  se ishima sha mimi er ka anmgbianev mba sha tsombor nahan yô, kwagh la a wase hanma or u civir Yehova saan saan shi se lu ken mzough kpaa.—Mika 2:12.

³ De se nenge kwagh u se fatyô u henen ken akav a ken Bibilo sha er kwagh ne una wase se u lun a imba dooshima ne yô.

4. Yakobu 5:11 ôr se nyi sha kwagh u dooshima u Yehova?

⁴ Bibilo pase se aeren a doon tsung a Yehova a lu a mi la. U tesen ikyav yô, i kaa ér “Aôndo ka dooshima.” (1 Yoh. 4:8) Ka sea faan ser se doo Aôndo ishima yô, se lu kôôsôô a na. Bibilo shi kaa ér Yehova “eren a vese kundu kundu.” (Ôr Yakobu 5:11.) Ka gbenda u doon tsung u Bibilo i pase ér se doo Aôndo ishima kpishi je ne!

5. Mhôônom ma ker Yehova a vese nena, man se dondo ikyav na la nena?

⁵ Yakobu 5:11 ôr er Yehova a eren a vese kundu kundu yô. Shi ivur la ter ieren i Yehova igen i ka i mgbegha se u kporom ikyua a na yô, ka mhôônom nam je la. (Eks. 34:6) Gbenda môm u Yehova a zungwen se mhôônom yô, ka u den se a akaabo a ase. (Ps. 51:1) Ken Bibilo yô, mhôônom ma zungwen hemba di u den or a kwaghbo tseegh la. Mhôônom ma zungwen ka kunya u ka u kôr se kpishi shighe u se nenge or nan lu yan ican nahan i sar se tsung u ma se wase or shon la. Yehova kaa ér, isharen i ka un lu a mi i wasen se la i taver hemba mhôônom ma ka ma kôr ngô a wan u nan la. (Yes. 49:15) Ka sea yaan ican yô, mhôônom ma Yehova ma mgbegha un u wasen se. (Ps. 37:39; 1 Kor. 10:13) Se kpa se fatyô u zungwen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mhôônom sha u den ve a kwaghbo shi wan kwagh ishima a ve shighe u ve er kwagh u vihin se la ga. (Ef. 4:32) Gbenda u injaa ugen u se fatyô u zungwen anmgbianev asev mhôônom yô, ka sha u suen ve shighe u ve tagher a mbamzeyol yô. Ka sea zungwen mbagenev mhôônom sha ci u ve doo se ishima yô, se kaven Yehova, un u a ver ikyav i hemban doon cii i eren a mbagen kundu kundu la.—Ef. 5:1.

6. Yonatan vea Davidi yange ve tese ér ve soo ayol a ve sha mimi nena?

⁶ Bibilo ôr se kwagh u uumace mba ve yen, mba yange ve soo ayol a ve sha mimi, shi ve lu azende a kôôsôô yô. Nenge ase ikyav i Yonatan vea Davidi ne. Bibilo kaa ér: “Ishima i Yonatan maa zua a ishima i Davidi. Davidi doo Yonatan ishima je er ka uma na iyol na nahan.” (1 Sam. 18:1) Yehova yange tsua Davidi ér a lu tor sha ityough ki Saulu. Saulu fe nahan yô, hii u gban Davidi iyuhwe je yô, nôngo ér una wua un. Nahan kpa, Yonatan yange lumun a mhen u bo u ter na Saulu soo u wuan Davidi la ga. Yonatan vea Davidi yange ve tôndo zwa ér vea za hemen u lun azende shi vea wasen ayol a ve hanma shighe cii.—1 Sam. 20:42.

7. Ka nyi nahan yange ma i yange Yonatan u yan ijende vea Davidi?

⁷ Kpiligh iyol kpishi er Yonatan vea Davidi yange ve lu azende a kôôsôô yô, sha ci u akaa yange lu kpishi a ma na ma ve lu azende ga yô. Ikyav i tesen yô, Yonatan lu tamen a Davidi je kuma er anyom 30 nahan. Alaghga Yonatan yange ma kure ikyaa ér, una fatyô u yan ijende a gumor u un lu tamen a na ica, shi un hembe lun a mfe a na la ga. Nahan kpa, Yonatan hen kwagh za nahan ga, yange naan Davidi icivir.

8. U fatyô u kaan wer Yonatan yange lu ijende i Davidi i ishima ishima sha ci u nyi?

⁸ Yonatan yange una soo yô, ma gba Davidi iyuhwe. Er Yonatan lu wan u Saulu yô, alaghga yange ma sendegh ér ka un i gbe u una va kar a tema tor sha ityough ki Saulu ye. (1 Sam. 20:31) Kpa Yonatan yange hiden a iyol na ijime shi civir Yehova sha mimi. Sha nahan yô, yange sue Davidi u Yehova tsua un ér a va hingir tor la a ishima i môm. Yange er kwagh a Davidi sha mimi, shin er kwagh la na ishima vihi Saulu nahan kpaa.—1 Sam. 20:32-34.

9. Yonatan yange gbaan Davidi iyuhwe? Ta iwanger.

⁹ Davidi yange doo Yonatan ishima tsung nahan kwagh gba un u eren Davidi iyuhwe ga. Yonatan yange fa ivaan i keren tsema tsema, shi lu orutya u tseen ishima kpaa. Un man ter na Saulu cii yange i kaa ér “ve hemba ugafa kpaver, shi ve hemba begha agee kpaa.” (2 Sam. 1:22, 23) Yonatan yange una soo yô, ma ta ihyagh sha akaa a yange er sha ishima i tseen la. Nahan kpa, Yonatan nengen ér un hemba Davidi shin gba Davidi iyuhwe sha akaa a dedoo aa a er la ga. Kpa Davidi yange doo un ishima kpishi sha ci u Davidi taver ishima, shi suur sha Yehova. Ikyav i tesen yô, lu shighe u Davidi wua Goliati kera la, Yonatan hingir u lun kôôsôô a na ye. Se tese ser anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve doo se ishima er Davidi doo Yonatan ishima nahan la nena?

10. Kwagh u i kaa ér “doo nen ayol a en tsung, a ishima i môm” la inja na ér nyi?

¹⁰ Bibilo kaa a vese ér, “doo nen ayol a en tsung, a ishima i môm.” (1 Pet. 1:22) Yehova ver se ikyav i kwagh ne. Se doo un ishima je yô, aluer se za hemen u civir un sha mimi yô, mayange un kpa una de u soon se ga. (Rom. 8:38, 39) Ishember i i gem ér “tsung” la ken zwa Grika yô, ngi ôron kwagh u u nôngon kwagh kpoghuloo wer u er kwagh a mbagenev doo doo. Ashighe agen ka i lu zange u eren kwagh a anmgbianev asev sha dooshima ga, nahan i gba u saa se nôngo kwagh “tsung.” Shighe u mbagenev ve er kwagh u vihin se yô, a gba u se dondo kwaghwan ne, ér “waan nen ishima a mbagenev sha dooshima, nôngo nen sha gbashima lu nen ken bem vea mbagenev her, sha er ne za hemen u lun ken mzough u jijingi a wase ne ne lu ker la yô.” (Ef. 4:1-3) Aluer se mba nôngon kpoghuloo ser se ‘lu ken bem’ vea  anmgbianev asev yô, se kera ver ishima sha mbamyen vev mbara ga. Se nôngo sha afatyô wase, se nengen anmgbianev asev er Yehova kpa a nengen ve la.—1 Sam. 16:7; Ps. 130:3.

11. Er nan ve alaghga ashighe agen a taver u eren kwagh a mbagenev sha dooshima?

¹¹ Ashighe agen ka i lu zange u eren kwagh a anmgbianev sha dooshima ga, hemban je yô shighe u se fe mbamyen vev yô. Ikyav tese ér, Mbakristu mbagenev sha ayange a mbaapostoli la kpa tagher a mtaver ne. U tesen ikyav yô, a shi nan kpa, Yuodia vea Suntuki yange “ve er tom u pasen loho u dedoo kpoghuloo vea [Paulu] ikyooso ikyooso” a zayol shio. Kpa ve va kera lu ken mzough ga. Nahan Paulu wa ve kwagh ér “ve̱ lu a mhen môm ken Ter.”—Fil. 4:2, 3.

12. Se er nan ve anmgbianev asev mba nomso man mba kasev vea doo se ishima sha mimi er anmgbianev mba sha tsombor nahana?

¹² Se er nan ve anmgbianev asev mba ken tiônnongo vea doo se ishima sha mimi er ka anmgbianev mba sha tsombor nahana? Ka sea nôngo sea seer fan anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo yô, i hemba lun se zange u kaven mlu ve tsembelee, nahan ve hingir u doon se ishima sha mimi er ka anmgbianev mba sha tsombor nahan. Aluer mba tamen a vese shin se mba tamen a ve shin ve due han han kpa, se fatyô u yan ijende a ve. Umbur wer, Yonatan yange lu tamen a Davidi je kuma er anyom 30 nahan. Nahan cii kpa, ya ijende a Davidi kôôsôô. U nenge a ma anmgbian u u lu tamen a nan shin nan lu tamen a we ken tiônnongo u u fatyô u yan ijende a nan kpa? Aluer u er nahan yô, u tese wer ‘mzough u anmgbianev cii doo u ishima.’—1 Pet. 2:17.

13. Alaghga se hemba lun kôôsôô a mbagenev ken tiônnongo sha ci u nyi?

¹³ Aluer anmgbianev asev mba ken tiônnongo doo se ishima sha mimi er anmgbianev mba sha tsombor nahan yô, tese ér gba u hanma or ken tiônnongo nana lu ijende yase i sôngo sôngo? Ei, kwagh a fatyô u lun nahan ga. Ka mimi, alaghga se hemba lun kôôsôô a ior mbagen di a mbagen, sha ci u alaghga akaa aa a doon se la ve kpa ka a doo ve. Yesu yange yila mbaapostoli nav cii ér mba “azende” a na, nahan kpa Yohane hemba doon un ishima. (Yoh. 13:23; 15:15; 20:2) Nahan  kpa, Yesu hemban eren a Yohane doon a mbaapostoli mbagen mbara ga. Ikyav i tesen yô, shighe u Yohane vea anngô na Yakobu kaa a Yesu ér a ver ve sha aan a vesen ken Tartor u Aôndo la, Yesu kaa a ve ér: “U teman mo ken uwegh ku yanegh man ku imesegh la yô, ka mo me na zwa ga.” (Mar. 10:35-40) Se kpa doo u se dondo ikyav i Yesu la, se hemban eren kwagh a azende a ase a sôngo sôngo la doo doo a hemban ior mbagen ga. (Yak. 2:3, 4) Aluer se er nahan yô, se lu wasen tiônnongo u lun ken bem ga.—Yuda 17-19.

14. Er i ôr ken Mbafilipi 2:3 nahan, ka nyi ia wase se u palegh u nengen ser se hemba mbagenev laa?

¹⁴ Mbagenev ka vea doo se ishima sha mimi er anmgbianev mba sha tsombor nahan yô, se mba tesen ser se hemba mbagen ken tiônnongo ga. Umbur wer, Yonatan yange gba Davidi iyuhwe ga, shi nôngo ér ka un una lu tor ga. Se cii se fatyô u dondon ikyav i Yonatan la. De gbe nen anmgbianev enev iyuhwe sha ci u akaa a ve fe a eren la ga, kpa “hiden nen a iyol ijime, nengen nen mbagenev ner ve hemba ne.” (Ôr Mbafilipi 2:3.) Fa wer hanma or nan ngu a iwasen ken tiônnongo. Ka sea hiden a iyol ijime yô, se hemba nengen a aeren a dedoo a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev la, shi akav ve a dedoo ne a wase se.—1 Kor. 12:21-25.

15. Ka nyi u hen ken kwagh u er Tanya vea tsombor na laa?

¹⁵ Shighe u kwagh u vihin a er se yô, Yehova ngu a sur se ishima sha dooshima u mimi la, shi ngu a wase se kpôô kpôô sha ikyev i anmgbianev mba nomso man mba kasev. Nenge ase kwagh u yange er tsombor ugen shighe u ve za mkohol u ityar ityar u ken inyom i 2019, u i er ken tar u Amerika, lu a itinekwagh ér, “Dooshima Been Mayange Ga!” la sha iyange i Sati, zum u ve lu hiden yô. Kwase ugen u a lu a mbayev  utar i yer un ér Tanya yô, kaa wener: “Yange se lu hiden hen ijiir yase i tsan sha iyange i Sati la maa mato ugen va ta sha mato wase. Yange se vihi iyol ga, kpa cier se iyol, se due shin mato se tile sha gbenda jighjigh. Maa orgen nan yila se ér se va nyôr shin mato u nan sha er kwaghhendan ugen a de va te sha a vese ga yô. Yange lu anmgbian wase u un kpa za due mkohol shon yô. Man lu un tseegh tile ga. Anmgbianev utaan mba i tsua ve ken tar u Sweden ve va mkohol ne la kpa tile. Anmgbianev mba kasev mbara yange ve kuvem vea wan wam u kwase, kwagh la na ishima gba se shimi. Yange m kaa a anmgbianev mbara mer kwagh a er se ga, ve yem, kpa ve lumun u yemen ga. Yange ve lu vea vese zan zan mba eren twer u abur abur la kar van, shi ve nôngo sha afatyô ve, ve na se akaa a kwagh gba se a mi la. Ken shighe u taver ne kpa, Yehova tese se je ér se doo un ishima. Kwagh u er se ne na yô, anmgbianev seer doon se ishima, shi Yehova kpa seer doon se ishima shi se hemba wuese un cii.” U umbur shighe u yange u lu keren iwasen ve, anmgbian nan tese u dooshima u mimi sha u wasen we la kpa?

16. Ka atôakaa a nyi a ne ve i doo u mbagenev vea doo se ishima sha mimi er ka anmgbianev mba sha tsombor nahana?

¹⁶ Hen ase sha akaa a dedoo a ka a due shighe u se tese mbagenev dooshima u mimi er ka anmgbianev mba sha tsombor la. Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ka vea nyôr ken zayol yô se sur ve asema. Ka se wase anmgbianev asev mba nomso man mba kasev u civir Yehova a vese imôngo saan saan. Ka sea eren nahan yô, se tese ser se mba mbahenen mba Yesu, shi kwagh la ngu a urugh mbaasemaamimi u va civir Yehova. Kwagh u hemban cii je yô, ka se wuese “Ter u lun a mhôônom ma zungwen tsung man Aôndo u lun a ishimasurun cii” la, ka Yehova je la. (2 Kor. 1:3) Yô se cii se kange nen ishima ser anmgbianev asev ve doo se ishima sha mimi shi se za hemen u tesen ve dooshima!