1. Ka sea ter ishember i “mimi” la yô, i lu kwagh u nyi se ôrono?

“YANGE u fa mimi nena?” “I yese u ken mimi?” “U tsa ken mimi kuma shighe nena?” A shi nan kpa yange or pine u kwagh nahan shin alaghga lu we je u pine orgen kwagh ne ye. Nahan ka nyi i lu “mimi” laa? Ka sea ter ishember i “mimi” la yô, i lu kwagh u se ne jighjigh a mi kua akaa a se eren sha u civir Aôndo la, man gbenda u se eren akaa ken uma wase la se ôron ye. Ior mba ve lu “ken mimi” la ve fa akaa a Bibilo i tese yô, shi mba dondon akaawan a i ken uma ve. Kwagh la na yô, mba tsughun ve sha atesen a aiegh a ukwaghaôndo la ga, shi ka i saan ve iyol shin er ve lu ken tar u Satan ne her nahan kpaa.—Yoh. 8:32.

2. Yohane 13:34, 35 tese ér alaghga a lu nyi ia urugh or a va a nan ken mimi?

² Ka nyi yange i na ve u hingir u va fan mimi? Alaghga lu ieren i dedoo i ior mba Yehova la. (1 Pet. 2:12) Gayô lu dooshima u ve tesen mbagen la. Ior kpishi ka ve nenge a dooshima la kwa hiihii u ve ze mkombo la je. Ashighe kpishi kwagh u ka i ôr ken mkombo la ka a hungur ve, kpa dooshima la yô, mba hungur a mi mayange ga. Kwagh ne ka kwagh u kpilighyol ga, sha ci u Yesu yange kaa ér a fa mbahenen nav sha dooshima u a lu hen atô ve la. (Ôr Yohane 13:34, 35.) Kpa cii ve jighjigh wase a taver yô, a gba u se er akaa agen kpaa.

3. Aluer jighjigh wase har sha dooshima u a lu hen atô u Mbakristu la tseegh yô, ka nyi ia fatyô u eren se?

³ Doo u jighjigh wase una har sha dooshima u a lu hen atô u Mbakristu la tseegh ga. Sha ci u nyi? Sha ci u aluer jighjigh wase har sha dooshima la tseegh yô, alaghga se ngôôr gbihin mimi ga. Ikyav i tesen yô, aluer anmgbian u nomso shin u kwase, adooga je yô, ortamen shin pania nan er isholibo i vesen yô, alaghga kwagh la una na se de u civir Yehova. Shi aluer  anmgbian nan hii se shin nan hingir or u vendan mimi, maa nan kaa ér atesen a ase la ka a mimi ga yô, kwagh la kpa una na se de u civir Yehova. Sha nahan yô, cii man jighjigh wase a taver yô, saa se ya ijende a Yehova kôôsôô. Aluer jighjigh u u ne Aôndo la har sha ieren i ior mbagen ka sha ikyar i u ye vea Yehova iyolna ga yô, jighjigh wou la una taver ga. Ka mimi, aluer Yehova man ior nav doo u ishima yô, kwagh la una wase u u lun a jighjigh. Kpa ngula tseegh kuma ga, a gba hange hange u u hen Bibilo tsema tsema, u kav kwagh u u lu henen la tsembelee shi u tôv sha akaa sha er u lu a vangertiôr wer akaa a u lu henen sha kwagh u Yehova la ka a mimi jim jim yô. Doo u u na jighjigh a ishima i môm wer mimi u Bibilo i tese sha kwagh u Yehova la ka mimi jighilii.—Rom. 12:2.

4. Mateu 13:3-6, 20, 21 tese ér mbagen ka vea tagher a akaa a karen jighjigh u nan ve yô, ve er nena?

⁴ Yesu yange kaa ér mbagenev vea ngohol mimi ne “a iember,” kpa zum u a kar jighjigh ve u nan yô, una use kera. (Ôr Mateu 13:3-6, 20, 21.) Alaghga tsô yange ve hen ér vea dondo Yesu yô, vea tagher a mbamtaver kua atsan ga. (Mat. 16:24) Shin alaghga yange ve hen ér aluer or hingir Orkristu yô, nana kera lu a zayol môm ken uma u nan ga, a lu averen tseegh. Nahan kpa, er se lu ken botar ne her yô, mbamzeyol vea ban ga. Mlu wase una fatyô u geman ashighe agen, nahan kwagh la una na a kera saan se iyol ga.—Ps. 6:6; Orpa. 9:11.

5. Ka sha nyi gbenda nahan anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi ka ve tese ér mba a vangertiôr ér ka mimi je nee?

⁵ Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi ka ve tese ér mba a vangertiôr ér ka mimi je ne. Er nan ve se ôr nahana? Anmgbian ka nana er ve kwagh u vihin tsung shin nana er isholibo kpa, jighjigh ve tenger ga. (Ps. 119:165) Hanma shighe ka vea tagher a zayol yô, jighjigh ve a seer taver a taver, mba vôron ga. (Yak. 1:2-4) U er nan ve, u lu a imba jighjigh laa?

6. Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la yange ve har jighjigh ve u nan sha nyi?

⁶ Kwagh u yange wase mbahenen mba sha ayange a mbaapostoli la u lun a jighjigh yô, lu mfe u ve zua a mi ken Ruamabera la, kua atesen a Yesu, ka “mimi u loho u dedoo” je la. (Gal. 2:5) Ka akaa a se Mbakristu se lumun a mi, shi se ne jighjigh a mi la cii a kohol a lu mimi ne ye. Akaa ne wa mimi u sha kwagh u nagh ku Yesu man mnder u i nder un shin ku la kpa ker. Apostoli Paulu kpa yange lu a vangertiôr ér atesen ne ka a mimi. Er nan ve Paulu na jighjigh ér atesen ne ka a mimi? Sha ci u lu pasen ken Ruamabera er “yange gba u Kristu una ya ican keng shi una nder shin ku yô.” (Aer. 17:2, 3) Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la kpa lumun a atesen la shi ve de ér icighan jijingi a wase ve u kaven Mkaanem ma Aôndo. Yange ve tôv sha er vea fa aluer atesen la ka a ken Ruamabera yô. (Aer. 17:11, 12; Heb. 5:14) Jighjigh ve u nan yange har sha mlu ve u ken ishima tsô ga. Yange ve lu civir Yehova sha ci u ve za zua vea Mbakristu mbagen yô, saan ve iyol yum ga. Kpa jighjigh ve yange har sha “mfe u vough u sha kwagh u awashima na.”—Kol. 1:9, 10.

7. Aluer se na mimi u Bibilo la jighjigh yô, kwagh la una wase se nena?

⁷ Mimi u ken mkaanem man Aôndo la gem ga. (Ps. 119:160) Ikyav i tesen yô, anmgbian ka nana hii se shin nana er isholibo i vesen kpa, mimi la yô gem ga. Shi zum se tagher a mbamzeyol kpa mimi la gem ga. Sha nahan yô, gba u se fa atesen a Bibilo la tsema tsema, shi se na jighjigh ser ka a mimi. Aluer jighjigh wase  har sha mimi u ken Bibilo la yô, zum u akaa a va te sha a vese a karen jighjigh wase kpa, se tenger ga, vough er imandetso ka i wase tso shighe u ijeverahumbe nahan. Kpa u er nan ve u seer kangen ishima wer akaa a u ne jighjigh a mi la ka a mimi?

8. Er i pase ken 2 Timoteu 3:14, 15 nahan, ka nyi yange i wase Timoteu ve lu a vangertiôr ér un fa mimi?

⁸ Timoteu lu a vangertiôr ér un fa mimi. Er nan ve yange kure ikyaa nahana? (Ôr 2 Timoteu 3:14, 15.) Lu ngô na kua ngô na u tamen ve hii u tesen un “icighanruamabera” ye. Shi un iyolna kpa yange una tôôn shighe a timen ken icighanruamabera shon keng je. Kwagh ne na yô, a ‘na jighjigh a akaa a yange i pasen un la’ ér ka a mimi. Shighe kar yô, Timoteu kua ngô na man ngô na u tamen ve hen atesen a Mbakristu. Yange a saan Timoteu iyol u nengen er mbadondon mba Yesu doo ayol ave la je ka u henen a hen ga. Yange i sar un tsung u lun imôngo a anmgbianev mba ken tiônnongo shi wasen ve kpaa. (Fil. 2:19, 20) Timoteu na jighjigh sha ci u ior doon ishima tsô ga, kpa lu atesen a yange hen ken Ruamabera shi na jighjigh ér ka a mimi la yange mgbegha un, soo u hingir ijende i Yehova ye. We kpa gba u u tôôn shighe u henen sha akaa a u ôr Bibilo ve u hen sha kwagh u Yehova la zulee.

9. Ka atesen a vesen atar a nyi i gbe u u na jighjigh a mi vangertiôrô?

⁹ Sha hiihii la a gba u u na jighjigh a akaa a atar ne hange hange. Hiihii yô, a gba u u na jighjigh wer ka Yehova Aôndo a gbe akaa cii ye. (Eks. 3:14, 15; Heb. 3:4; Mpa. 4:11) Sha uhar yô, a gba u u fa atôakaa aa ne ve u ne jighjigh wer Bibilo ka mkaanem ma Aôndo iyol na a ne i nger sha ci u uumace yô. (2 Tim. 3:16, 17) Sha utar yô, gba u u na jighjigh wer Yehova ngu a nongoior u u lu civir un, u Kristu a lu hemen u yô, man ka Mbashiada mba Yehova je ve lu nongoior la ye. (Yes. 43:10-12; Yoh. 14:6; Aer. 15:14) Nahan kpa u ngu wer, aluer u na jighjigh a akaa a atar ne yô tese ér u fa Bibilo cii u bee ga. Awashima wou yô, i lu u nôngon wer u er tom a ‘mhen wou’ la u seer taver jighjigh u u ne wer ka mimi je u fe ne.—Rom. 12:1.

10. Dugh u fan mimi kera yô, ka nyi igen kpa i gbe u se ere?

¹⁰ Ka wea naan jighjigh a ityesen i sha kwagh u Aôndo man Bibilo kua ior mba Aôndo la kera cii yô, shi i gba u u fa er u kôrcio u pasen mbagen kpaa atesen shon ken Bibilo yô. Sha ci u nyi? Sha ci u se mbadondon Kristu cii ka tom wase u tesen mba vea kegh ato a vese cii atesen a mimi a se hen la. * (1 Tim. 4:16) Shi ka sea tesen mbagen atesen a Bibilo ne yô, se kpa se seer taver jighjigh u se ne ser atesen shon ka a mimi la.

11. Ka ikyav i nyi apostoli Paulu yange vere, man se fatyô u dondon ikyav na la nena?

¹¹ Apostoli Paulu yange una tesen ior yô, a ‘pasen ve kwagh u Yesu ken Atindi a Mose man ken Uprofeti sha u ve̱ na jighjigh’ yô. (Aer. 28:23) Se dondo ikyav i Paulu la shighe u se lu tesen ior mimi nena? Gba u se ôr di ve kwagh u Bibilo i kaa la tsô ga. Kpa gba u se wase ve u henen sha kwagh u ve hen ken Bibilo la zulee sha er vea ya ijende a Yehova kôôsôô yô. Se soo ser ve ngohol mimi ne sha ci u kwagh wase doo ve tso ga, kpa i lu sha ci u akaa a mimi a ve lu henen sha kwagh u Aôndo wase u se doo un ishima yum ne la kuma ve gbing gbing ér ka mimi je ne.

12-13. Mbamaren vea er nan ve mbayev vev vea za hemen u vesen ken mimi?

¹² Mbamaren, aluer mbayev enev za hemen u lun ken mimi her yô, a lu kwagh u doon ne kpen kpen je. Alaghga ne hen ner aluer mbayev enev mba a azende a dedoo ken tiônnongo yô, vea za hemen u vesen ken jijingi. Nahan kpa, aluer ne soo ner mbayev enev ve na jighjigh ér atesen a ken Bibilo ne ka a mimi yô, gba u vea er kwagh a hemba di u lun a azende a dedoo. Gba u vea lu kôôsôô a Aôndo shi vea na jighjigh ér atesen a Bibilo la ka a mimi.

¹³ Aluer mbamaren soo u tesen mbayev vev akaa a mimi sha kwagh u Aôndo yô, gba u vea ver mbayev vev ikyav i dedoo sha u lun ior mba henen Bibilo tsema tsema. Gba u vea ver shighe u gbidyen kwar sha akaa a ve henen la. Aluer mba eren nahan yô, vea fatyô u tesen mbayev vev u ve kpa eren nahan. Gba u vea tese mbayev vev u eren tom a akaa a henen Bibilo a mi la vough er ka ve tese ior mba ve henen Bibilo a ve la nahan. Aluer ve er nahan yô, vea wase mbayev vev u soon Yehova shi lun a vangertiôr ér Yehova ngu nan se kwaghyan u ken jijingi sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh.” (Mat. 24:45-47) Mbamaren, de tesen nen mbayev enev atesen a vesen a ken Bibilo la maa saan nen sha a tseegh ga. Wase nen ve u seer lun a jighjigh u nan taveraa sha u tesen ve “mbamhen mba Aôndo mba ve  cimin” la je kpaa. Tese ve akaa a a kom sha anyom a ve kua mkav ve vough, sha er vea kav yô.—1 Kor. 2:10.

14. Doo u se hen akaaôron a profeti a Bibilo sha ci u nyi? (Nenge ngeren u kiriki u “ U Fatyô u Pasen Akaaôron a Profeti Ne Kpa?” la)

¹⁴ Akaaôron a profeti a ken Bibilo la ka kwagh ugen u una wase se u seer taver jighjigh u se ne Yehova yô. Ka akaaôron a profeti a ken Bibilo a han nahan a taver jighjigh wou u nana? Alaghga u kaa wer ka a sha kwagh u “ayange a masejime.” (2 Tim. 3:1-5; Mat. 24:3, 7) Kpa ka akaaôron a profeti a a kur sha mi a han a a fatyô u taver jighjigh wouwe? U tesen ikyav yô, u fatyô u pasen er akaaôron a profeti a i nger ken Daniel ityough 2 shin ityough 11 la yange kure sha mi shi a lu kuren sha mi hegen ne kpa? * Aluer jighjigh wou har sha kwagh u Bibilo i tese la yô, mayange una tenger ga. Nenge ikyav sha kwagh u anmgbianev mba yange i er ve ican tsung ken tar u Jamani shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar cii Mbi sha II la. Er yange ve kav akaaôron a profeti a Bibilo aa sha kwagh u ayange a masejime ne tsembelee ga nahan kpa, yange ve na Mkaanem ma Aôndo jighjigh a ishima môm.

15-17. Bibilo i henen yange i taver jighjigh u anmgbianev asev mba Mbanazi lu tôvon ve a ican la nena?

¹⁵ Shighe u gomoti u Mbanazi hemen tar u Jamani la, i kôr anmgbianev asev mba nomso man mba kasev udubu imôngo i za wuhe ve ken afo a mbakwarev. Hitler vea orvesen u gomoti ugen Heinrich Himmler yange ve kôr Mbashiada mba Yehova ihyom tsung. Anmgbian u kwase ugen kaa ér, Himmler yange kaa a anmgbianev mbakasev mbagen ken afo a mbakwarev la ér: “Aluer Yehova wen la ngu hemen sha kpa, shin tar heen yô, ka se Mbanazi se lu hemen ye! Ver nen ashe tsô se nenge nen or u kwagh a va gande nan la, ka se a ven!” Nahan ka nyi yange i wase ior mba Yehova u tilen sha mimi?

¹⁶ Yange Mbahenen Bibilo mbara fa er Tartor u Aôndo hii u hemen ken inyom i 1914 yô. Yange kpiligh ve iyol er i lu tôvon ve a ican tsung  nahan ga. Nahan cii kpa, ior mba Yehova lu a vangertiôr ér ma gomoti u uumace môm una fatyô u yangen awashima u Aôndo u kuren sha mi vough ga. Hitler yange fatyô u been a mcivir u mimi shin veren gomoti u una hemba Tartor u Aôndo ga. Anmgbianev asev yange ve lu a vangertiôr ér, er i lu cii kpa hemen u Hitler la ua kure keng.

¹⁷ Vangertiôr u anmgbianev mba nomso man mbakasev mbara lu a mi la lu u ibume ga cii. Yange ica i gba ga je tsô, gomoti u Mbanazi la kuv inya shi Heinrich Himmler u kaa wener “shin tar heen yô, ka se Mbanazi se lu hemen ye” la kar ayem gba keren ape waren. Shighe u lu yevese la, a zua a Anmgbian Lübke u ngise i wuhe un yô. Heinrich Himmler nenge a na maa fa. A pine anmgbian Lübke zunguluu ér: “Orhenen Bibilo, we u nenge wer kwagh ne una za nena?” Anmgbian Lübke kaa a Himmler ér yange Mbashiada mba Yehova fa tsuaa je ér gomoti u Mbanazi ne una gba nahan a yima ve. Himmler u ngise a ôr akaa a vihin kpishi sha Mbashiada mba Yehova la, hingir ving hen shighe ne. Shighe kar kpuaa yô, a za sende iyol na. Ka nyi se hen ken kwagh ne? Ka sea hen Bibilo kua akaaôron a profeti a ken Bibilo la yô, kwagh la a na jighjigh u se ne Aôndo la a taver shi a wase se u taver ishima ken ashighe a ican.—2 Pet. 1:19-21.

18. Er i pase ken Yohane 6:67, 68 nahan, er nan i gbe u se lu a ‘mfe u vough shi se iv a mkav’ er Paulu nger nahana?

¹⁸ Gba u hanma wase nana tesen ior dooshima sha ci u ka kwagh u i fe Mbakristu mba mimi a mi je la. Nahan kpa shi gba u se lu a ‘mfe u vough shi se iv a mkav kpaa.’ (Fil. 1:9) Aluer ka nahan ga yô, a “daase a vese . . . sha hanma ityesen i ahumbe, sha atseregh a ior,” kua mbavendan mimi je kpaa. (Ef. 4:14) Shighe u mbahenen kpishi de u dondon Yesu sha ayange a mbaapostoli la, apostoli Peteru ôr vangertiôr nahan ér, ka Yesu a lu a “akaaôron a nan or uma u tsôron ye.” (Ôr Yohane 6:67, 68.) Er Peteru kav hanma kwagh u Yesu tese cii hen shighe la ga nahan kpa, a za hemen u dondon Yesu sha mimi sha ci u yange kav mimi u sha kwagh u Kristu. We kpa u fatyô u seer taver jighjigh u u ne wer atesen a Bibilo cii ka a mimi la. U er nahan yô, aluer ka nyi je i er kpa jighjigh wou la una tenger ga, shi u fatyô u wasen mbagen kpaa u lun a jighjigh u nan taveraa.—2 Yohane 1, 2.