Yange i marem ken inyom i 1935, hen Darlaston. Anijiir ne ngu hen tiôntar ugen ken tar u Ingila, u i yer ér Black Country la. Ikyômpeni ngi her kpishi. Mba yilan tiôntar ne ér Black Country sha ci u yange mnyim due ken ikyômpeni la cir sha kwavaôndo, ile hingir dimii. Shighe u m kuma er anyom anyiin nahan la, mbamaren av hii u henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova. Nahan shighe u m va lu anyom 15 la, m na jighjigh mer kwagh u m lu henen la ka mimi, maa i erem batisema ken inyom i 1952, shighe ne m lu anyom 16.

Hen shighe la, m hii u henen tom hen kômpeni ugen. Lu zege kômpeni u varen ikyav mbi tomov kua ikyav mbi matoo. I hii u tsaase mo ér m lu akawe u kômpeni shon. Yange tom la doom je zua ga.

Iyange igen yô, ortamen ugen u nengen sha haregh va kaa a mo ér m hii u hemen mkombo u Bibilo i Henen ken Tiônnongo, hen tiônnongo wam jim jim, u lu hen geri u Willenhall la. Yange taver mo kpishi, kpa gema lu kwagh u hange hange. Shighe la, m nyôron mkombo vea atôônanongo ahar. Yange a lu mkombo u ken atô u kasua yô, m nyôr vea tiônnongo u hemba lun ikyua a ijiirtom yam la, hen geri u Bromsgrove. Ijiir ne gba ica a ya wam kuma er ukilomita 32 nahan. Kpa a va luun wikeende yô, m hide hen ya u mbamaren av, maa m nyôr mkombo vea tiônnongo u hen Willenhall la.

Er sarem u wasen nongo u Yehova yô, m lumun u eren kwagh u ortamen u nengen sha haregh la kaa ér m er la, shin er lu u me de tom u doon mo kpishi, u m lu henen vea kômpeni la nahan kpaa. Mayange m vaa afanyô sha kwagh u m tsua u eren ne ga! Sha ci u m de mer Yehova a tesem gbenda. Kwagh ne na yô, saan mo iyol ken uma wam cii.

Iyange igen la, m nyôr mkombo vea Tiônnongo u Bromsgrove, maa m zua a anmgbian u kwase ugen, iti na ér Anne. Dooashe shi kwagh u Yehova gba u ishima kpishi. Nahan ken inyom i 1957 la, se er ivese. Se er tom u pania imôngo, kua tom u ikpur pania, man tom u nengen sha haregh, kua tom u shin Betel kpaa. Anne na yô, saan mo iyol ken uma wam cii.

Ken inyom i 1966 la, se za makeranta u Gileadi, kelase u sha 42. Kwagh ne doo se kpishi. Yange i tindi se ken tar u Malawi. Ior kpishi ka ve yila tar la ér sar sar u  Afrika, sha ci u ior Malawi ka ve ngohol ior sar sar shi ve er a ior doo doo. Yange se hen ser se tsa ken tar la gbem, kpa ica i gbe ga yô, kwagh kôr gema.

Yange se va nyôr ken tar u Malawi sha iyange i Febewari 1, 1967. Se hen zwa la kpoghuloo uwer môm, maa se hii tom u nengen sha haregh. Se lu a mato, mato u ka i yila ér Kaiser Jeep, u mbagenev ve hen ér ze hanma ijiir cii, peren uifi je kpaa la. Kpa lu nahan ga, lu iwar i i hembe zan ga cii la tseegh se faantyô u peren a mato la ye. Ashighe agen se tsaan ken ayou a toho a sha akam a inyaagh, a yange i gba u a wa tanpolin sha ihiange sha shighe u ura yô. Yange se hii tom u wase u mishen la sha ican kpishi, kpa tom shon doo se!

Mba ker uwer u Aipor yô, m nenge gomoti ver ashe ikyôr a vese doo ga. Yange m ungwa kwaghôron u pesiden u Malawi, Dr. Hastings Banda sha rediô. Lu kaan ér Mbashiada mba Yehova ta kpandegh ga, shi ve wa ave sha akaa a patii. Kpa lu mimi ga. Se cii se fa kwagh u lu zayol jighilii yô. Yange se venda u wan ave sha akaa a patii, man kwagh u hemba vihin ve cii je yô ér se venda u yamen kaade u nyôron pati yum.

Ka va nyer ken uwer u Setemba yô, se ôr ken ipipaabaver igen ér pesiden kaa ér anmgbianev asev mba eren ayôôso hanma ijiir cii ken tar la. Yange yôô hen mzough u mbapatii ugen ér gomoti na una er kwagh sha kwagh u ve tsua ér i cir kwaghaôndo u Mbashiada mba Yehova ken tar ve la fese je. Sha iyange i Oktoba 20, 1967 la maa i cir tom wase. Ica kera gba maa udasenda man mbautahav mba yaren sha boda, va nyôr hen afishi a branci wase ér vea wuhe a, shi vea zenda mbamishen mba ve lu her la ve hide ve yem ken ityar ve.

Yange i za wuhe se se tsa ken purusu ayange atar, maa i kura se i yem a vese ken tar ugen u u lu sha ikyev i tar u Britain yô, ka Mauritius je la. Nahan  kpa, mbautahav mba gomoti mba hen Mauritius lumun ér se lu her se er tom wase u mishen la ga. Maa i hide i tindi se ken tar u Rhodesia (u i yer hegen ér Zimbabwe la). Se mba za nyer ken tar la yô, se tagher a orvesen u mbayaren sha boda u vihi tu kpishi yô. Or shon lu vendan ér se de nyôron ken tar la ga, kaan ér: “I zenda ne ken tar u Malawi. Shi i lumun ne ken tar u Mauritius ga, ne kar ne mba van heen sha ci u heen zayol ngu ga.” Tsô Anne gba vaan. Lu inja er or môm soo se ga nahan! Hen shighe ne, lum er m hide m yem ken tar u Ingila jighilii yô. Maa mbautahav mba yaren sha boda mbara na se ian ér se tsa hen afishi a branci, sev a aven yô, se za hen afishi ve a tamen. Yange se vôr, kpa se wa ishima se lu keghen ser se nenge er Yehova una wase se yô. Kpernan atetan yô, i er kwagh u se hen ser mayange a er ga yô; i na se ian ér se hila lu ken tar u Zimbabwe. Mayange me hungur er yange lum ken ishima la ga; yange m na jighjigh mer Yehova ngu tesen se gbenda.

Shighe u se lu hen afishi a branci u Zimbabwe la, i kaa ér m eren tom vea Gbaatom u Nengen sha Tomshiren, u lu nengen sha haregh u Malawi man Mozambique la. I lu tôvon anmgbianev mba ken Malawi mbara a ican kpoghuloo. Mbatamen mba sôron atôônanongo mba ken Malawi yange ve tindi a ripoti ken zwa Chichewa, nahan mo m gema ken zwa Buter. Kwagen la m lu geman ripoti tugh sha er me nôngo me bee sha shighe yô. Ripoti la ôr gbidiv mbu i lu gbidyen anmgbianev av mba nomso man mba kasev kpoghuloo la je m fatyô u wan ishima ga, m vaa. * Nahan kpa, dooshima ve man jighjigh u nan ve kua ishimataver ve la na yô, mo kpa ishima seer taver mo.—2 Kor. 6:4, 5.

Yange se er hanma kwagh u se fatyô la cii sha er anmgbianev mba ve shi ken tar u Malawi, kua mba ve yevese tswam ve yem ken tar u Mozambique la vea zuan a kwaghyan u ken jijingi her yô. Annongo u mbageman kwagh ken zwa Chichewa, u ior kpishi ve hemban lamen ken tar u Malawi la, yange ve mough ve lu za geman kwagh ken zege sule u anmgbian ugen ken tar u Zimbabwe. Anmgbian la yange er a ve kundu kundu, maa ayou kua afishi sha ci ve. Nahan ve za hemen a tom ve u vesen u geman ityakeda i pasen Bibilo la hen ijiir la.

Hanma inyom yô, yange se ker gbenda sha er mbatamen mba sôron atôônanongo mba ken Malawi cii vea va mkohol u vesen u ken zwa Chichewa, ken tar u Zimbabwe yô. Yange vea vaan yô, i na ve ngeren mba nengen shimi nan akaaôron a mkohol u vesen. Vea hiden a yemen ken Malawi yô, ve za lam a anmgbianev mba ken Malawi ken ngeren mbara er ve fetyô la cii sha u taver ve asema. Ken inyom igen la, zum u ve va mkohol u vesen ken Zimbabwe yô, se nôngo se nyôr Makeranta u Tsaase Mbatamen man Mbashiren Tiônnongo sha u taver mbatamen mba sôron atôônanongo mba eren tom sha gbashima mbara asema.

Ken uwer u Febewari, inyom i 1975 la, m za ken tar u Mozambique mer me za nenge a anmgbianev mba ken Malawi mba ve yevese ve za haa afo ken tar shon la. Anmgbianev mbara lu eren kwagh vea nongo u Yehova zan zan vough vough, ve hii kwagh u mzough u mbatamen kpaa. Mbatamen mba hev mbara yange ve ver aan a eren akaa kpishi ken tiônnongo, er u nan akaaôron a ken igbar nahan, man u timen sha ivur i sha iyange kua Iyoukura i henen, kua mbamkohol mba ningir je kpaa. Ve lu eren akaa sha inja sha inja sha ajiir a ve haa afo la cii, er ka mkohol u vesen ve ze nahan. Hanma afo lu a gbaatom u sôron afo shon lun wang, man gbaatom u karen kwaghyan, man gbaatom u kuran afo. Er m za nenge akaa kpishi a anmgbianev mbara er sha iwasen i Yehova la yô, m zua a ishimataver kpishi.

Ken inyom i 1979 la, afishi a branci a ken Zambia la hii u nengen sha haregh u Malawi la. Nahan kpa, m lu henen sha kwagh u anmgbianev mba ken Malawi mbara her shi eren msen sha ci ve. Shi mbagenev kpishi kpa lu eren nahan. Er m lu ken Kômatii u Nengen sha Branci u Zimbabwe la yô, m zua vea anmgbianev mba shin afishi a shin itine mba va sôron branci wase sha ityough ki Mbahemenev mba Shin Itine acin imôngo, kua mbatamen mba wasen ukômatii mba nengen sha ubranci tom, mba ken Malawi man South Africa man Zambia. Hanma shighe yange sea lamen yô, se pine ser, “Shi ka nyi igen kpa se fatyô u eren sha ci u anmgbianev mba ken Malawi mbaraa?”

Shighe karen yô, i pande u tôvon anmgbianev a ican ken Malawi. Nahan mba yange ve yevese ve  due ken Malawi kera la lu hiden kure kure. Mba yange ve za mape ga la kpa, i pande u tôvon ve a ican. Shi ityar i i dondo vea tar u Malawi la hii u nan Mbashiada mba Yehova ian i pasen kwagh shi zan mbamkombo vev, shi eren akaa agen a gomoti yange ve yô. Nahan, ken inyom i 1991 la, tar u Mozambique kpa er nahan. Kpa se lu pinen ser, ‘Anmgbianev mba ken Malawi yô, ka hanma shighe jim a na ve iana?’

Ken inyom i 1993 la, hemen u gomoti u tar Malawi la va gema, nahan i hide i na Mbashiada mba Yehova ian i eren akaa a ve. Kwagh ne er ica lu a gba ga maa, m lam vea ormishen ugen. A pinem ér, “U ngu hiden u yem ken Malawi?” Shighe la m lu anyom 59, nahan m kaa a na mer: “Ei, m bee iyol yum!” Kpa sha iyange shon la je, Mbahemenev mba Shin Itine tindi se a loho ér se hide se yem ken tar la.

Yange doo se u eren tom wase ken Zimbabwe kpen kpen, nahan taver se u hiden yemen je zua ga. Sha ci u se wa amise shi se ya ijende kangenaa a anmgbianev mba doon se ishima kpishi. Yange Mbahemenev mba Shin Itine kighir se ga, kpa ve kaa ér aluer se soo u lun ken Zimbabwe yô, se lu her. Nahan yange sea soo yô, ma se hide ma se lu ken Zimbabwe. Kpa m hide shi m hen sha kwagh u Aberaham man Sara, er yange ve bee iyol, kpa ve ungwa imo i Yehova, nahan ve undu ya ve u kundun iyol la yô.—Gen. 12:1-5.

Tsô se lumun u eren kwagh u nongo u Yehova kaa ér se er la. Se hide ken tar u Malawi sha iyange i Febewari 1, 1995. Mough shighe u yange se va hii nyôron ken tar u Malawi zan zan va hen shighe ne, lu anyom 28. Tsô i tsua Kômatii u Nengen sha Branci la, lu mo vea anmgbianev mbagenev uhar. Nahan fese je maa se wa ityough se gba sôron akaa sha er Mbashiada mba Yehova vea hide a hii u eren tom ve ken tar la yô.

Yehova yange wase iyenge i mbapasenkwagh seer fele fele je kpilighyol! Ken inyom i 1993 la, iyenge i mbapasenkwagh mba ken tar u Malawi lu 30,000. Gema mough ken inyom la va ken 1998 la tseegh, mbapasenkwagh ngee je hemba iorov 42,000. * Nahan Mbahemenev mba Shin Itine na ian ér i maa a afishi a branci sha er a nenge sha zegetom u yange gba u se er la yô. Se zua a inya kehe kuma er ufiidi mba borov 30 nahan, hen Lilongwe, gartamen u tar u Malawi. I gema i tsuam ér m lu ken kômatii u maan kwagh la.

Anmgbian Guy Pierce u lu ken Mbahemenev mba Shin Itine la yange za na kwaghôron u tseghan afishi a branci la ken uwer u Mei, inyom i 2001.  Mbashiada mba ken Malawi yange va mkombo la hemba iorov 2,000, man ve kpishi lu mba ve er batisema hemba anyom 40 yô. Anmgbianev mba nomso mban mba kasev mba jighjigh mban yange ve ya ican shighe u i cir tom wase anyom imôngo la je gande u ôron, kpa ve taver ishima her. Ve lu a inyaregh kpishi ga, kpa ve gema ve lu a jighjigh u nan kpishi shi ve ya ijende a Yehova taveraa. Yange doo ve u zenden nengen Betel ve u i maa lu hegh la kpen kpen. Ve lu wan atsam a Tartor sha inja i ior i Afrika, zenden ker hanma ijiir cii. Kwagh ne na yô, mkombo la cii lu iember tseegh, er i gba je kpa m lu a vande nengen i ember kwagh nahan ga. Lu ikyav i tesen er Yehova ka a na mba ve tagher a atsan kpa ve taver ishima ve lu civir un sha mimi la iveren kpishi yô.

Yange mba maan afishi a branci mba been kera yô, i hii u tindin mo a akaaôron a tseghan a Iyou a Tartor, nahan saan mo iyol kpishi. Mhen u nongo u Yehova due a mi u maan Ayou a Tartor fele fele ken ityar i anmgbianev ve lu a inyaregh kpishi ga la, wase atôônanongo a ken tar u Malawi kpen kpen. Cii man shighe ne yô, atôônanongo agen nyôrom mbamkombo ken mbaate mba mcimbiv. Yange ve tume aco ve san mbaate mbara, shi ve maa agbur a teman sha akam a inyaagh, a lihe gôgônan. Kpa mba va ngur maan Ayou a Tartor yô, anmgbianev lu nôngon kpoghuloo mgbaghen akam ken ajiir a mgbaghen akam a ve maa ayol a ve yô, nahan ve maa a ijiir a mkombo a he a doonashe kpishi. Kpa ve gema ve hemba soon ér i teman sha ubenci ken Ayou a Tartor, i de lu sha mkôn ga, sha ci u ve nenge ér benci môm tseegh kpa iorov imôngo ka ve tema sha mi!

Shi saan mo iyol kpishi u nengen er Yehova a lu wasen ior ve lu hingir Mbakristu mba vian yô, hemban je yô agumaior a ken Afrika. Ka ve kegh iyol u nan ayol a ve u za wasen tom. Shi hanma kwagh u nôngo u Yehova u tese ve u eren cii, ka ve fa i ngôôr ga. Shi er ve lu wasen tom la, ka ve hen akaa kpishi, ve ngôôr fan ga. Kwagh ne na yô, i hemba nan ve ityom shin Betel man ken atôônanongo. Shi yange i tsua mbatamen mba sôron atôônanongo mba hev ken tar u Malawi. Ve kpishi lu mba ve er kasev yô. Kwagh ne yange seer taver atôônanongo ishima. Yange ior mbagenev kpishi, kua mba hen icombor i noov mbara man mba hen icombor i kasev vev mbara je kpaa, ver ishima ér ve mar ônov. Nahan kpa, ve tsua ér vea mar ônov ken tar u hegen ne ga, sha er vea hemba zuan a shighe u eren Yehova tom kpoghuloo yô.

Yange m tse ken Afrika ka kom anyom 52 yô, m hingir kor kor. Nahan Kômatii u Nengen sha Branci u Malawi la nger Mbahemenev mba shin Itine, maa ve lumun ér i tindi se se yem ken tar u Britain. Yange vihi se kpishi er se lu undun tom u u doo se la yô. Hegen se bee iyol, kpa tsombor u Betel u ken Britain la ngu nengen sha a vese doo doo.

M nenge mer, kwagh u yange m de mer Yehova a tesem gbenda la, ka kwagh u hemban doon u m tsua ken uma wam cii yô. Luun er yange m suur sha mkav wam yô, m fa er ma m lu hegen ga. Hanma shighe yô, Yehova yange a fa kwagh u me er ve me ‘kôôm igbenda yam’ yô. (Anz. 3:5, 6) Shighe u m lu gumor la, yange doom u henen tom hen zege kômpeni ugen, fan u tsembelee. Nahan kpa, nongo u Yehova u sha tar cii la nam tom u u hemba van mo a msaanyol yô. Yange saan mo iyol kpishi er m lu civir Yehova yô, shi hegen kpa saan mo iyol her!