Terem yange lu ortamen ken adua u United Church of Canada, nahan hanma iyange i Lahadi yô, a kaa ér mo m za adua u mbayev vea anmgbian wam u kwase u kiriki. Sea va duen adua la yô, se nyôr adua u mbaganden vea na imôngo sha ahwa 11:00 pepe. Sea duen adua la yô, se za mkombo vea mama wase ken Iyou i Tartor atetan. Nahan se nenge wang er ukwaghaôndo mba uhar mban ve lu kwaghmôm ga yô.

Ngôm yange pase azende na a ishima ishima kwagh u lu henen ken Bibilo la. Ve yô lu Bob man Marion kua Hutcheson. Nahan ve kpa ve ngohol mimi, ve hingir Mbashiada mba Yehova. Ken inyom i 1958 la, Hutcheson vea kwase na tôôm kua mbayev vev mba nomso utar, se za Mkohol u Ityar Ityar u “Divine Will,” u i er hen New York City ayange anigheni la. Hegen m nenge er yange ve ya ican kpishi sha u mo kpa m za mkohol la vea ve imôngo yô. Kpa mkohol la ka kwagh u hungur mo ken uma wam ga.

Shighe u m lu gumor la, ya wase lu hen ijiir i koson annyamev, nahan i doom u nengen sha annyamev kpen kpen. Hanma shighe yô, m shi ôron kwagh u zan makeranta za henen twer u annyamev. Ngôm maa tôô kwagh ne ôr ortamen ugen hen tiônnongo wase. Ortamen la lam a mo kundu kundu, umbur mo er se lu ken “ayange a masejime” yô. Maa a pinem er aluer m za yunivasiti anyom imôngo ve, kwagh la una bende a mlu wam vea Yehova yô. (2 Tim. 3:1) Kwagh ne na yô, m kaa mer me kera za yunivasiti ga.

M lu henen kwagh u me bee kôleeji ve me er yô. Shin er m lu duen kwaghpasen hanma wikeende nahan kpa, i saan mo iyol u pasen kwagh ga, shi m hen mer a tsa kpa me lu pania ga. Hen shighe ne, terem u civir Yehova ga la vea anmgbian na u nomso ve lu taver mo ishima ér mo m za er tom vea  zege kômpeni u ishiôlansi hen Toronto. Anmgbian u terem la lu sha iantom i vesen hen kômpeni la. Nahan m lumun u za eren tom her.

Shighe u m lu hen Toronto la, hanma shighe yô m kur tom fele ga. Shi m hemban lun vea ior mba ve civir Yehova ga yô, nahan m faantyô u zan mbamkombo shi duen kwaghpasen hanma shighe ga. Sha hiihii la, m lu vea terem u vesen u lu Orshiada ga la. Kpa va kpen kera yô, gba u me za lu hen ijiir igen.

Hutcheson vea kwase na, mba yange ve tôôm se za mkohol u vesen ken inyom i 1958 la, yange ve lu eren a mo vough er m ngu wan ve nahan. Ve kaa ér mo m za lu vea ve hen ya ve, shi ve wasem u seer lun vea Yehova kôôsôô. Ken inyom i 1960 la, i erem batisema vea wan ve John imôngo. John maa hii u eren pania. Mo kpa maa ishima taver mo u seer eren tom u pasen kwagh la. Anmgbianev mba ken tiônnongo lu nengen er m lu vesen seer a seer yô. Ken masejime yô, i va tsuam ér mo m lu ortamen u nengen sha mkombo u ken atô u kasua, u i yer hegen ér Mkombo u Uma Wase man Tom Wase la.

Ken inyom i 1966 la, m vôso pania ugen u lun a gbashima kpishi, u yange sar un u za eren tom ape kwagh hemba gban sha mba pasen kwagh yô, iti na ér Randi Berge. Yange kwagh wase gba ortamen u sôron atôônanongo u hen ningir wase la ishima kpishi. Nahan taver se ishima ér se wase tiônnongo u hen Orillia, Ontario la. Maa se kura ikyav se yem her.

Se mba za nyer hen Orillia yô, ica kera gba ga je maa mo kpa m hingir pania u keke, er Randi nahan. Yange saan mo iyol kpishi er un nahan! M we ityough m gbe eren pania yô, saan mo iyol u eren tom a Bibilo, shi nengen er ior lu kaven mimi u Bibilo yô. Yange saan se iyol kpishi er se wase ve ve gema uma ve, ve hingir mbacivir Yehova yô.

Yange se mba ze zende hen Toronto yô, se za zua a anmgbian ugen u lu ken mbanengen sha ityom i shin Betel yô, iti na ér Arnold MacNamara. Maa a pine se ér sea soo u eren tom u ikpur pania yô. Maa m lumun fese mer: “A doo se kpen kpen! A luun hen Quebec ga je, zayol ngu ga!” Lu mhen u mba lamen  zwa Buter ken tar u Kanada sha ayange a tsuaa la lu a mi la na ve m ôr kwagh nahan ye, sha ci u mo kpa m hingir u henen sha kwagh u ayôôso a hen tiôntar u Quebec u i lamen zwa French her la. Shighe la ior lu eren ayôôso a gomoti kpoghuloo, shi ve soo ér tiôntar u Quebec la a lu sha tseeneke na.

Arnold maa kaa a vese ér: “Ka hen Quebec tseegh branci a lu tindin ikpur pania hen shighe ne ye.” Fese je maa m lumun u zan. M vande fan er i sar Randi u za eren tom hen ijiir la yô. Shighe karen yô, m va nenge mer ka kwagh u hemban doon je yange se tsua ye!

Yange se za hii u henen zwa French kasua utaan mba karen yô, mo vea Randi kua anmgbian ugen vea kwase na se yem hen Rimouski. Mough hen ijiir ne yem Montreal gba ica kuma er ukilomita 540 nahan. Kpa se lu a fa zwa la i kôr inya ga. Ka er yange m za ôr akaayôôn ken mkombo nahan ve, m mase fan mer gba u se seer henen zwa la ye. Yange m soo u ôron mer ior mba ken tar u Austria vea lu van mkohol u vesen u gba u a er yô. Nahan u ma m yila iti i Austria la yô, m gema m yila lu iti i zege inyon igen mer “ostrich,” maa lu inja ér m kaa mer uzegembanyonov vea lu van mkohol la nahan.

Shighe u mo vea Randi kua anmgbian ugen vea kwase na se lu hen Rimouski la, anmgbianev mba kasev unyiin mba lun kwav mba ve lu a gbashima kpishi yô, man anmgbian Huberdeau vea kwase na, kua mbayev vev mba kasev uhar va seer sha a vese. Tsombor u Huberdeau kimbi inyarev sha zege ya ugen ve lu tsan her. Iyou la lu a uruum ker utaankaruhar, i yilan i ér White House, sha ci u i ta iyou shon penta u pupuu vegher u ken ishi la kua mtom kpaa. Nahan upania mba ve lu her la cii lu wasen un u kimbin iyou la. Shighe ugen yange se lu hen ya la i kuma iorov 12 shin 14 nahan. Er mo man Randi se lu ikpur pania yô, se due kwaghpasen pepe, atetan man aikighe. Se wuese kpishi er hanma shighe yange se zua a or u nana due kwaghpasen a vese imôngo yô, yange a lu aikighe sha shighe u wuhee je kpaa.

Yange se lu vea pania mbajighjigh mbara kôôsôô, je se hingir er ka tsombor môm nahan. Ashighe agen se wa zegeusu tugh, se tema se ôson. Shighe ugen se yôron iwer imôngo. Anmgbian ugen yange fa u kuhwan ityogholough, nahan tugh a ile sha iyange i Sati yô, se waan atsam se vinen amar.

Ior kpishi hen haregh u Rimouski la yange sar ve u fan kwagh u Bibilo i tese yô! Nahan saan se iyol kpishi er ken atô u anyom ataan tseegh ior kpishi hen Bibilo vese er batisema yô. Tiônnongo la yange vese lu a mbapasenkwagh 35.

Yange i tsaase se sha tom u pasen ivangeli la hen tiôntar u Quebec la tsembelee. Shi se nenge er Yehova wase se ken tom u pasen kwagh la shi na se akaa a kwagh gba se a mi la yô. Heela tseegh ga, se hen u tesen mba lamen zwa French dooshima, shi tesen ser zwa ve la doo se, kua aeren a ve a ityôô a yange na se hingir u soon aeren a ityôô a akuraior agen kpaa la.—2 Kor. 6:13.

Iyange igen la, branci va tindi se a loho kpoo ér se mough se yem hen geri u Tracadie, ken tiôntar u New Brunswick la. Kwagh ne yange taver se kpishi sha ci u se sember wan uwegh shin takeda u nyôron ya u makeranta ugen, shi i tôôm tica hen makeranta la m lu tesen her sha ashighe ashighe. Heela tseegh ga, mbagenev mba yange se henen Bibilo a ve la hingir mbapasenkwagh, shi se hii u maan Iyou i Tartor gba ken atô.

Yange se er msen kpoghuloo hen wikeende la sha kwagh u moughon yemen hen Tracadie la. Shi se za se za nenge ijiir shon. Mlu u hen ijiir la kaha kposo a Rimouski. Kpa se kaa ser, er Yehova a soo ér se yem her yô, se yem. Se kaa ser se nenge kwagh u Yehova una er yô. Nahan Yehova kar a hanma kwagh  u tagher se cii kera. (Mal. 3:10) Er Randi ya ijende a Yehova kangenaa, shi lu a ieren i tangen iyol ga, shi lu kwase u yuen ga yô, yange taver se u moughon yemen hen ijiir la ga cii.

Tiônnongo wase u he la lu a ortamen môm tseegh, iti i anmgbian la ér Robert Ross. Un vea kwase na yange ve lu pania hen tiônnongo la. Ve va mar wan ve u hiihii la kpa ve mough hen tiônnongo la ga. Shighe u ve lu nengen sha wan ve u nomso u lu cuku la je kpa, ve taver mo vea Randi ishima kpishi, sha ci u ieren ve i ngohol ior sar sar, kua gbashima u ve lu a mi ken tom u pasen kwagh la.

Yange se er pania hen Tracadie ka kom anyom ahar yô, kwagh u kpilighyol ugen shi er se—i kaa a vese ér se er tom u zenden sôron atôônanongo. Nahan se er tom hen ningir u atôônanongo a ken zwa Buter anyom ataankarahar, maa i kaa ér se za sôr atôônanongo a ken zwa French hen ningir u Quebec la. Anmgbian Léonce Crépeault, u lu ortamen u nengen sha haregh wase hen Quebec la, yange a wuese mo sha akaaôron a am. Kpa shighe a karen yô, a pinem ér, “a er nan ve akaaôron la aa hemba lun anmgbianev av a iwasene?” a Gbenda u yange tese ér kwagh wam gba un ishima ne wasem m hemba veren ishima u tesen anmgbianev akaa a vea hemba kaven shi vea er la jighilii.

Yange m er tom ugen u a tsa kpa a hungur mo ga yô, sha Mkohol u Ityar Ityar u “Victorious Faith,” u i er hen Montreal ken inyom i 1978 la. Lu tom u yôron iwer. Se lu veren ishima ser ior vea va mkohol la a hemba iorov 80,000, man i gema gbenda u i yôron sha mkohol la. Hanma kwagh cii lu kwagh u he: ikyav mbi yôron a mi, man akaayan kua gbenda u yôron iwer cii lu kwagh u he. Se lu a ufiriiji mba vesen er 20 nahan, mba ashighe agen ve er tom tsembelee ga yô. Sha iyange i lu u mkohol una hii la, se fatyô u nyôron hen agirigi u anumbegh u i soo u eren mkohol shon her la sôron akaa veren ga zan zan ken atôutu, sha ci u yange i bidye bol her tugh i bee fele ga. Man lu u se va mough sha use se hii u eren kwaghyan u pepe! Yange se vôr, kpa m gema m hen akaa kpishi ken anmgbianev mba yange ve na ayol a ve u va wasen tom ne la; yange ve er tom kpoghuloo shi ve tese ér ve via, shi ve yuen ga. Se ya ijende a ve kangenaa, shi mba azende a ase zan zan nyian. Yange saan se iyol kpishi er se za mkohol u vesen u i er ken Quebec, tiôntar u ngise i tôv Mbashiada mba Yehova a ican kpoghuloo, er hii ken inyom i 1940 va ken inyom i 1960 la yô!

 Yange m hen akaa kpishi hen mbatamen mbagenev sha mbamkohol mba vesen mba i er hen Montreal yô. Ken inyom igen la, David Splane, u a lu ken Mbahemenev mba Shin Itine hegen la, lu ortamen u nengen sha mkohol. Mkohol u vesen ugen gbe, mba kaan ér mo m er tom la yô, David sue tom la sha gbashima.

Ken inyom i 2011, shighe u mo vea Randi se er tom u zenden sôron atôônanongo kuma anyom 36 la, i kaa a mo ér m za tese ken Makeranta u Mbatamen mba ken Tiônnongo. Ken atô u anyom ahar tseegh, mo vea Randi se yav sha ugambe kposo kposo 75, kpa averen a se zua a mi la hemba ican i se ya la. Hanma kasua yange una been yô, mbatamen ve wuese er Mbahemenev mba Shin Itine ve we ikyo sha kwagh u mlu u mbatamen vea Yehova kpishi yô.

Shighe karen yô, m za tese ken Makeranta u Mbapasen Ivangeli i Tartor. Mbazan makeranta ne yange ve vôr, sha ci u ve lu a shighe kpishi u memen ga. Hanma iyange yô, yange i gba u vea nyôr kelase vea shi ker ahwa ataankarahar. Vea va duen yô, ve tôô ahwa atar u eren mbaasaimenti vev aikighe. Shi hanma kasua yô, ve lu a mbaasaimenti mba eren ken kelase i kuma unyiin shin ut aan nahan. Mo vea anmgbian u se lu tesen makeranta ne la se kaa a ve ser saa Yehova una wase ve, gayô vea fatyô u henen makeranta ne ga. Hanma shighe yô, ka m umbur er mbazan makeranta ne yange ve suur sha Yehova ve, kpiligh ve iyol u nengen er ve er kwagh hemba u yange ve hen ér vea er la ica je yô.

Er yange kwagh u mbagenev gba ngôm ishima yô, kwagh la wase mba lu henen Bibilo a ve la u vesen, shi terem je kpa kwagh shon wase un gema mnenge na sha kwagh u mimi u Bibilo. Ngôm yange kpe ayange nga karen atar yô, kpiligh se iyol u nengen er terem va ken Iyou i Tartor u va ungwan kwaghôron u ken igbar yô. Maa hii shighe la je za hemen u van mbamkombo zan zan anyom 26. Yange er batisema ga, kpa mbatamen kaa a mo ér yange a lu or u hiihii u van mkombo hanma kasua.

Ngôm shi yange ver se ônov nav ikyav i dedoo kpishi. Anmgbianev av mba kasev utar a noov vev cii mba civir Yehova sha mimi. Anmgbian wam u kwase u môm ngu eren tom hen afishi a branci ken tar u Portugal, ugen ngu eren tom hen afishi a branci ken tar u Haiti.

Hegen ne, mo vea Randi se mba eren ikpur pania hen Hamilton, Ontario. Shighe u se lu eren tom u zenden sôron atôônanongo la, yange i doo se u duen kwaghpasen vea mbagenev za sôron ior shi henen Bibilo a ve kpen kpen. Kpa hegen ne, ka i saan se iyol kpishi u nengen er Yehova a lu doon mba se henen Bibilo a ve la ishima seer seer yô. Shi er se ye ijende a anmgbianev mba nomso man mba kasev hen tiônnongo wase u he hegen ne, saan se iyol u nengen er Yehova a lu suen ve ken ashighe a doon man a doon ga yô.

Ka sea umbur akaa a yange mbagenev er sha u tesen ér kwagh wase gba ve ishima la yô, se wuese kpishi. Se kpa ka se nôngon ser se tese ser ‘ishima za se iyol tsung’ sha kwagh u mbagenev sha u taver ve ishima ser ve civir Yehova sha gbenda u hemban doon er ve fetyô la cii. (2 Kor. 7:6, 7) Ikyav i tesen yô, hen tsombor ugen la, ngô kua wan u nomso man u kwase cii ve lu eren tom u pasen kwagh hanma shighe la. Nahan m pine orya u tsombor la mer aluer ka u un kpa una fatyô u eren pania yô. Akaa a mo ér un ngu suen upania utar. Nahan m pine un mer, “U fatyô u hemban suen ve sha inja a Yehova?” M taver un ishima mer un kpa a er kwagh u ve lu eren la. Iwer ngi karen ataratar yô, un kpa hingir pania.

Mo man Randi cii ka u se za hemen u “pasen kov u ua va la” kwagh u ‘aeren a kpilighyol’ a Yehova, shi se na jighjigh ser a saan ve iyol kpishi u civir Yehova, er se nahan.—Ps. 71:17, 18.