1. Ka nyi ka i na ve i huan mbacivir Yehova ashighe agene?

SE KPISHI ashighe agen ka i huan se. Mbagenev yô, kwagh ne eren ve shighe gôgônan ga. Kpa mbagen yô alaghga shighe a wa lihen. Shighe u se lu vea ior je kpa, alaghga a huan se. Mbagen ka vea va nyôr hen tiônnongo u he ikyagh yô i lu ve ican u yan ijende a ior mbagenev. Mbagenev due hen icombor i ve eren akaa kpishi imôngo yô, nahan ka vea va undun tsombor ve, vea yemen ajiir agen yô i huan ve. Mbagen di yô, or ve ka nana saa ku yô i huan ve kpishi. Mbakristu mbagen, hemban je yô mba ve sember fan mimi la, ka i huan ve zum u mba hen tsombor ve mba ve civir Yehova ga kua ior mba ngise ve lu azende a ve la, ve kera soo ve ga shin ve lu tôvon ve a ican yô.

2. Ka mbampin mba nyi se lu nan mlumun sha mini?

² Yehova fa hanma kwagh wase vindi vindi. Ka a huan se kpa a fa, shi a soo ér una wase se se de nengen ser se mba tswen ga. Yehova ka a wase se nena? Ka nyi se di se er sha er se wase ayol a ase? Se er nan ve se wase mba ken tiônnongo mba ka i huan ve laa? De se na mlumun sha mbampin mban.

3. Yehova yange tese ér kwagh u Eliya gba un ishima nena?

³ Kwagh u mbacivir Yehova cii gba un ishima tsung. Ngu ikyua a hanma wase, shi zum u iyol i kpe se kpa ka a fa. (Ps. 145:18, 19) Nenge ase er kwagh u profeti Eliya yange gba Yehova ishima shi wase un yô. Orjighjigh ne yange lu uma ken Iserael hen shighe u akaa taver kpishi yô. Yange i lu tôvon mbacivir Yehova a ican man mbahyomov mbaageev mba ve lu tôvon ior mba Yehova a ican la soo u wuan Eliya. (1 Utor 19:1, 2) Heela tseegh ga, Eliya yange hen ér ka un tseegh un lu profeti u nan lu masen civir Yehova ye, man alaghga kwagh ne na iyol seer kpen un. (1 Utor 19:10) Fese je Aôndo er kwagh u wasen Eliya. Yehova  yange tindi ortyom na ér a va taver profeti na ne ishima, a fa ér un ngu tswen ga. Ortyom la kaa a Eliya ér, ior mbagen shi ken Iserael kpishi mba ve lu civir Yehova sha mimi yô.—1 Utor 19:5, 18.

4. Marku 10:29, 30 tese ér mbacivir Aôndo mba ior vev mba hen tsombor man azende a ve a kera soon u wasen ve ga la, Yehova we ve ikyo nena?

⁴ Yehova fa er ka sea tsua ér se civir un yô, i gba u se de akaa kpishi aa kar se yô. Kwagh ugen u alaghga a gba u se de una kar se yô, ka iwasen i mba hen tsombor wase shin azende ase mba ve civir Yehova ga ma ve lu nan se la. Kwagen la apostoli Peteru pine Yesu ér: “Se undu akaa ase cii se dondo u. Nahan ka nyi se va zua a mini?” Man a shi nan kpa ishima yange i nyian un ve pine mpin ne ye. (Mat. 19:27) Yesu yange lam a mbahenen nav mban kundu kundu kaa a ve ér, mba ken tiônnongo vea hingir ve er mba hen tsombor ve nahan. (Ôr Marku 10:29, 30.) Shi Yehova Ter wase u sha la tôndo zwa ér una wase mba ve soo u civir un la cii. (Ps. 9:10) Nenge ase akaa a u er ve Yehova una wase u u kera nenge wer u ngu tswen ga yô.

5. Ka wea ver ishima sha akaa a dedoo a Yehova a er sha ci wou la yô, kwagh la a wase u nena?

⁵ Ver ishima sha igbenda i Yehova a lu wasen we la. (Ps. 55:22) Kwagh ne una wase u u fa er u lu tswen ga yô. Anmgbian u kwase ugen u a lu kwav i yer un ér Carol * u mba hen tsombor na ve civir Yehova ga yô kaa wener: “Ka mea umbur er Yehova ka a wasem ken ashighe a taver nahan kwagh la a na m fa je mer, m ngu tswen ga. Shi ka m lu a vangertiôr mer una za hemen u wasen mo.”

6. Kwagh u i ôr ken 1 Peteru 5:9, 10 la una fatyô u taver mba ka i huan ve la asema nena?

⁶ Hen sha igbenda i Yehova a lu wasen anmgbianev asev mbanomso man mbakasev mba ka i huan ve la. (Ôr 1 Peteru 5:9, 10.) Anmgbian ugen u a civir Yehova anyom kpishi shi a lu Orshiada hen tsombor na un tswen yô mba yer un ér Hiroshi. A kaa wener: “Ka i lu ican ga u fan er hanma or ken tiônnongo nan lu a mbamzeyol yô. Se fa, hanma wase nan ngu nôngon sha afatyô u nan u civir Yehova, man kwagh ne  ka a taver se mba ior mba hen tsombor wase ve civir Yehova ga la ishima kpen kpen.”

7. Msen ka a wase u nena?

⁷ Eren msen shi ôron Bibilo shi zaan mbamkombo hanma shighe. Gba hange hange u u pasen Yehova er i lu u ken ishima la. (1 Pet. 5:7) Anmgbian u kwase ugen u i yer un ér Massiel yô kaa wener: “Kwagh u vesen u ka a wasem u wan ishima a mtswenem yô, ka u eren msen hen Yehova hanma shighe.” Shighe u gumkwase ne tsua u civir Yehova la, yange i huan un sha ci u mba hen tsombor na mba civir Yehova ga. Massiel kaa ér: “Yehova ka Terem kpôô kpôô, nahan ka m er msen hen a na hanma yange kwa imôngo m pase un er i lum ken ishima yô.”

8. Aluer u ngu ôron Mkaanem ma Aôndo shi henen sha mi yô, kwagh la una wase u nena?

⁸ Ôron Mkaanem ma Aôndo hanma shighe. Henen sha kwagh u ior mba i er kwagh ve ken Bibilo mba akav a ve la a tese ér u doo Yehova ishima la zulee. Anmgbian u kwase ugen u i yer un ér Bianca, u mba hen tsombor na ka ve shi ôron akaa a nan un iyolkpen kpa a lu wan ishima yô kaa wener: “Ka mea ôron shi mea henen sha akaa a ior mba i er kwagh ve ken Bibilo la kua ngeren mba ve pase kwagh u mbacivir Yehova mba ve kpa ve lu wan ishima a ambaakaa ne yô, kwagh la a wasem kpen kpen.” Mbakristu mbagenev ka ve hen avur a Bibilo a surun or ishima ve kôr ken ityou, er Pasalmi 27:10 man Yesaia 41:10 nahan. Mbagen nenge ér zum u ve lu wan iyol sha mbamkombo gayô ve lu ôron Bibilo man ve lu dondon ngeren shon ken icer i ungwan yô, ka i kera huan ve yum ga.

9. Ka wea zaan mbamkombo yô kwagh la a wase u nena?

⁹ Nôngo zaan mbamkombo hanma shighe. U za yô, vea taver we ishima shi u seer fan anmgbianev ou mbanomso man mbakasev. (Heb. 10:24, 25) Massiel u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Shin er yange m cian ashe nahan kpa m kange ishima mer, me bunde mkombo môm môm ga, shi mea za yô m na ikyar kpaa. Kwagh la wasem m hingir kôôsôô a anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo.”

10. Er nan i gbe hange hange u se ya ijende vea anmgbianev asev mbanomso man mbakasev mba ken tiônnongo?

¹⁰ Ya ijende vea anmgbianev mba ve lu civir Yehova sha mimi la. Ya ijende vea anmgbianev mba ken tiônnongo mba u fatyô u henen akaa ken a ve yô. A fatyô u lun mba ve lu tamen a we shin mba u lu tamen a ve, gayô mba ve dugh sha ajiir kposo kposo yô. Bibilo kaa a vese ér, “ka hen mbatsan sha won kwaghfan a lu ye.” (Yobu 12:12) Anmgbianev mba ve lu mbaganden la kpa vea fatyô u henen kwagh hen mba ve lu agumaior la. Yonatan yange lu tamen a Davidi, kpa kwagh la yange ve u lun azende a kôôsôô ga. (1 Sam. 18:1) Yonatan vea Davidi yange ve wase ayol a ve u civir Yehova shin er ve  tagher a mbamzeyol mba vesen nahan kpaa. (1 Sam. 23:16-18) Anmgbian u kwase ugen u a civir Yehova tswen hen tsombor na, i yer un ér Irina yô kaa ér: “Mimi je anmgbianev asev mbanomso man mbakasev vea fatyô u hingir se er mbamaren asev shin anmgbianev asev mba sha tsombor nahan. Yehova una fatyô u nan ve, vea sue se er ka ior asev mba hen tsombor nahan.”

11. Ka nyi i gbe keng u se er ve se ya ijende a mbagenev kôôsôô?

¹¹ Aluer se mba ior mba cian ashe yô, alaghga a lu se ican u kôron azende vea ior mba se lu a fa ve ga yô. Anmgbian u kwase ugen u a cie ashe kpishi, i yer un ér Ratna, u yange fa mimi shin er i tôv un a ican kpoghuloo nahan kpaa yô kaa ér: “Yange gba u me fa wang mer doo u me lumun iwasen i anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo.” Ashighe agen ka i taver kpishi u pasen orgen er i lu u ken ishima la. Kpa u er nahan yô, alaghga or u u lam a nan la nana hingir ijende you i kôôsôô. Azende a ou ka a kegh a kegh iyol ér aa wase u shi aa taver we ishima, kpa ka ve soo ér we u pase ve er i lu u la sha er vea fa igbenda i vea wase u yô.

12. Tom u pasen kwagh ua wase se u kôron azende a injaa nena?

¹² Gbenda môm u hemban doon u kôron ijende vea mbacivir Yehova mbagenev yô, ka u duen kwaghpasen vea ve. Carol u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Yange m due kwaghpasen vea anmgbianev mba kasev mbagenev shi se eren akaa agen ken mcivir u Yehova imôngo, nahan ve kpishi ve hingir azende am a ishima ishima. Ken anyom a karen ne, Yehova wasem kpishi sha ikyev i azende am ne.” Ka sea ya ijende vea Mbakristu mbagenev mba ve lu civir Yehova sha mimi yô, kwagh la a wase se kpishi. Yehova ka a taver se ishima sha ikyev i azende ase la, er zum u i huan se nahan.—Anz. 17:17.

13. Ka nyi i gbe u hanma wase ken tiônnongo nana ere?

¹³ Hanma or ken tiônnongo yô, gba u nana nôngo kwagh kpoghuloo sha er tiônnongo una lu ken bem shi una lu ijiir i i eren a hanma or sha dooshima sha er a huan or môm ga yô. (Yoh. 13:35) Kwaghôron wase kua ieren yase ia fatyô u taver mbagenev ishima kpishi. Anmgbian u kwase ugen kaa ér: “Yange m fe mimi je maa tiônnongo hingir tsombor wam. A iwasen ve shio yô, ma m fetyô u hingir Orshiada u Yehova ga.” Ka nyi u fatyô u eren sha er u wase ior mba i lu ve tseegh ve civir Yehova hen tsombor ve la, sha er vea fa ér ve doo anmgbianev mba ken tiônnongo ishima?

14. U er nan ve u ya ijende a ior mba heve?

¹⁴ Nôngo ya ijende a ior mba hev. Se fatyô u hiin kwagh ne sha u ngohol mba hev saan saan shighe u ve ve mkombo ken tiônnongo yô. (Rom. 15:7) Kpa gba u se er kwagh a hemba di u sughun ve sar sar tseegh la. Se soo ser, ve hingir azende ase a sôngo sôngo er shighe a lu karen la. Nahan eren kwagh a mba hev kundu kundu shi tesen wer, kwagh ve gba u ishima sha mimi. U fatyô u lamen a ve pinen ve mbamzeyol mba ve lu tagher a mi yô, kpa de pinen ve mbampin mba vea na vea hee ga. Mbagenev yô, alaghga a taver ve u pasen we er i lu ve ken ishima la. Nahan wa ikyo, de sendegh wer saa ve ôr u hanma kwagh vindi vindi ga. Kpa pine ve mbampin sha kwaghfan, shi vea lamen a we yô kegh ato zulee ungwa kwagh u ve lu ôron la. U fatyô u pinen ve er ve hingir u fan mimi yô.

15. Anmgbianev mba ve vie ken jijingi la vea fatyô u wasen mbagen ken tiônnongo nena?

¹⁵ Mbakristu mba ve vie ken jijingi, hemban je yô mbatamen, ka vea tesen ér kwagh u mbagenev gba ve ishima sha mimi yô kwagh la a na mba ken tiônnongo cii jighjigh ve a seer taver. Anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Melissa  u ngô na yange yese un ken mimi yô kaa ér: “M wuese anmgbianev mba nomso mba yange ve er a mo er m ngu wan ve la kpen kpen. Yange ve lu imôngo a mo shi ve tese ér kwagh wam gba ve ishima sha mimi. Yange mea soo u lamen a or yô, or ban u me lam a nan ga.” Anmgbian ugen u a lu gumor, i yer un ér Mauricio yô kaa ér: “Mbatamen yange ve tese ér, kwagh wam gba ve ishima nahan kwagh la wasem kpishi. Yange ve lamen a mo hanma shighe. Heela tseegh ga, ve due kwaghpasen vea mo shi ve ôrom akaa a injaa a ve hen Bibilo sha tseeneke ve, nahan ve zough a mi la, shi ve za er anumbe vea mo je kpaa.” Akaa ne yange wase un sha ci u shighe u anmgbian u hen Bibilo vea Mauricio la de u van mbamkombo shi duen kwaghpasen la yange i huan Mauricio kpishi. Hegen ne, Melissa man Mauricio mba eren tom shin Betel.

16-17. Ka nyi igen kpa u fatyô u eren sha er u wase mbageneve?

¹⁶ Wasen mbagenev. (Gal. 6:10) Anmgbian ugen u i yer un ér Leo, u a lu eren tom mishen ken tar ugen ica a tsombor na yô kaa ér: “Ashighe kpishi ka a er kwagh u dedoo a we, una vese ga je kpa a lu sha shighe vough yô, a wase u kpen kpen. M umbur iyange igen la, m er aikyôr nahan shighe u m nôngo m mase za nyôron hen ya la m vôr kpishi. Maa anmgbian ugen vea kwase na lôhôm hen ya ve ér, m za ya kwaghyan. M umbur kwagh u yange se ya la jighilii ga, kpa ka m umbur er yange ve er a mo kundu kundu shi ve kegh ato a mo yô. Kwagh la yange na yô, pever mo iyol!”

¹⁷ Se cii, ka sea za zua vea Mbashiada mbagen sha mbamkohol mba vesen man mba kiriki, sea lamen sha akaaôron a se ongo la yô i saan se iyol kpishi. Anmgbian u kwase Carol u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Ka mea za mbamkohol mba vesen man mba kiriki yô, i huan mo.” Ityôkyaa ka nyi? A kaa ér: “Shin er ka m za lu vea anmgbianev mba nomso man mba kasev uderi gayô udubu imôngo nahan kpa, ashighe kpishi hanma or ka nan lu vea tsombor u nan, shi ve tema ijiir i môm. Ka mea nenge vea tema imôngo, mo di mea lu tswen nahan i huan mo kpishi.” Mbagen nom shi kwase ve ka nana kpe yô, i taver ve u zan mkohol u vesen shin u kiriki, u vea hii zan tswen a ikyar ve shio la. U fa or u nan lu tagher a mbamtaver mban nahan yôô? U fatyô u lôhôn nan wer, mkohol u hiihii u ma nan ze tswen la, nana va kohol tsombor wou ne za imôngo.

18. Se dondo mkaanem ma ken 2 Mbakorinte 6:11-13 mara shighe u se lu eren a mbagenev doo doo nena?

 ¹⁸ Luun imôngo vea mbagenev. U fatyô u lôhôn anmgbianev kposo kposo shighe u u lu eren akaa a nan we msaanyol yô. Hemban je yô, mba ka i huan ve la. Doo u se “bugh nen asema gbangelaa,” jighilii je yô, sha ci u ambaaior la. (Ôr 2 Mbakorinte 6:11-13.) Melissa u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Anmgbianev mba nomso man mba kasev ka vea lôhô se sha uya vev sha er se za lu imôngo a ve kua icombor ve shin vea lôhô se ér se due ahumbe a man nahan i saan se iyol kpen kpen.” Ma or ngu ken tiônnongo wou u u fatyô u eren a nan doo doo nahan yôô?

19. Ka hanma shighe nahan se za lu imôngo vea Mbakristu mbagen ve a hemba doon ve?

¹⁹ Ashighe agen nga a aluer se mba imôngo vea mba se civir Yehova a ve la ve, a hemba doon ve cii yô. Alaghga a taver mbagenev u lun imôngo vea mba hen tsombor ve mba ve civir Yehova ga la sha shighe u uiniôngo mba kwaghaôndo u aiegh. Mbagenev di ka a va zuan sha iyange i or ve yange nan kpe yô, ve ure kpishi. Ka sea ker shighe sea za lu vea anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve lu tagher a mbamzeyol nahan yô, se tese ser se ver ishima “sha akaa a a ze [ve] iyol la tsembelee.”—Fil. 2:20.

20. Mkaanem ma Yesu ma ken Mateu 12:48-50 mara ma a wase se shighe u i huan se nena?

²⁰ Akaa nga kpishi a aa na a huan Orkristu ashighe agen yô. Nahan kpa, doo u se umbur ser Yehova fa akaa la vindi vindi. Ka a mgbegha anmgbianev mba nomso man mba kasev u nan se akaa a kwagh a gbe se a mi la. (Ôr Mateu 12:48-50.) Se kpa se fatyô u tesen Yehova ser, se wuese kwagh u tiônnongo a eren la sha u nôngon sha afatyô wase cii wasen anmgbianev asev mba ken tiônnongo. Aluer ashighe agen ishima ngi se ker nan nan kpa, doo u se umbur ser mayange se mba tswen ga, sha ci u Yehova lun a vese hanma shighe cii.