KWASE ugen iti na ér Lisa, * a kaa ér, “Kwagh u yange hemba doon mo yô, lu erdoo u anmgbianev mba nomso man mba kasev tesem la.” Lu ôron kwagh u yange hii nengen a mi ve, sar un u van ken mimi la. Shi kwase ugen kpa ôr imba kwagh ne, iti na ér Anne, a kaa ér, “Sha hiihii la, kwagh u na ve hemba saren mo u van ken mimi cii yô, lu erdoo u Mbashiada la, lu ityesen ve la ga.” Hegen ne, ka i doo anmgbianev mba kasev mban u ôron Bibilo shi gbidyen kwar sha mi, kpa erdoo u yange i tese ve la doo ve kpishi.

Se tese mbagenev erdoo nena ve ishima ia taver ve? De se time sha igbenda i ihiar ne: sha iliam yase man sha ieren yase. Maa se nenge ior mba i gbe u se tesen ve erdoo la.

Kwase u injaa u i ôr kwagh na ken Anzaakaa ityough 31 la ngu a “ityesen i erdoo” sha nombor na. (Anz. 31:26) Ka a de ér “ityesen” la i wase un u fan kwagh u una ôr yô, man er una lam la kpaa. Uter kpaa, gba u vea lu a “ityesen” ne sha nombor ve. Mbamaren kpishi fa er aluer ve ôr kwagh a ma wan ve sha ishimavihin yô, a doo nan ga, shi kwagh u ve ôr nan la je kpa nana soo u eren ga yô. Nahan doo u mbamaren vea nôngo sha afatyô ve cii vea lamen a mbayev vev kundu kundu, sha er iliam ve ia hemba doon mbayev vev, shi vea hemba ngohol ityesen ve yô.

Wea lu ormaren shin wea lu ormaren ga kpa, u er nan ve u hen u lamen kundu kundu? Anzaakaa 31:26, vegher u hiihii la ôr kwagh u una wase se yô, ér: “[Ka] nan bugh zwa u nan sha kwaghfan.” Kwagh ne tese ér gba u se faan kwagh u i doo u se ôr yô, kua ikyenge i i doo u se lam la kpa. Aluer se pine ayol a ase mpin ne yô, kwagh la una wase se: ‘Kwagh u m soo u ôron ne una va a ayôôso shin una va a beme?’ (Anz. 15:1) Sha kpôô yô, doo u se hen sha kwagh u se soo u ôron la cii ve se ôr ye.

Bibilo tôô ieren iôron kwagh a or gagh la kar sha u kuman or sanker. (Anz. 12:18) Aluer se hen sha gbenda u iliam yase man ikyenge yase ia bende a mba se lu lamen a ve la yô, mayange je se lumun ser iliam i dang i due ken zwa wase ga. Mimi je, aluer se mba dondon “ityesen i erdoo” la yô, kwagh la una wase se se palegh u lamen a ior dang dang shin sha ishimavihin. (Ef. 4:31, 32) Se fatyô u dughun mbamhen mbabov kua iliam i dang ken a vese kera, se gema se lamen a ior sha inja shi se taver ve ishima sha ikyenge i kundu kundu. Yehova ver se ikyav i dedoo sha gbaa ne, shighe u taver ortom na Eliya ishima, zum u mciem gba un iyol la. Ortyom u Yehova tindi hen Eliya la yange lam a na sha ikyenge i kundu kundu, er ka ‘anihuran u luee’ nahan. (1 Utor 19:12) Nahan kpa, u tesen ior erdoo la ka u lamen a ve kundu kundu tseegh tsô ga. Gba u se tesen ve erdoo sha ieren yase kpaa. Se er kwagh ne nena?

Ka se dondo ikyav i Yehova sha u lamen a ior kundu kundu shi eren kwagh a ve kundu kundu. (Ef. 4:32; 5:1, 2) Lisa u se vande teren kwagh na la, yange ôr kwagh u erdoo u Mbashiada tese la ér: “Zum u i va na tsombor wase takeda kpoo ér se due hen ya u se lu tsan her kera yô, icombor ihiar ken tiônnongo tôô memyol sha tom, va wase se u kuran  ikyav. Shighe la m lu a hii u henen Bibilo kpaa ga!” Erdoo u Mbashiada mbara tese Lisa la na yô, Lisa hen ityesen i mimi tsembelee.

Shi Anne u se vande teren kwagh na ken mhii u ngeren ne la kpa, yange wuese erdoo u Mbashiada tese un la. A kaa ér: “Gbenda u tar u eren kwagh la yange na yô, m kera naan jighjigh a kwagh ga. Shi yange i taver mo u nan ior jighjigh.” Shi a kaa ér: “Zum u m hii nengen a Mbashiada la kpa, m na ve jighjigh ga. Yange taver mo er i hii ve kwagh wam a gbe ve ishima yum yô. Kpa erdoo u Orshiada u lu henen Bibilo a mo la tesem sha mimi la na yô, m na un jighjigh.” Lu nyi i injaa due kere? A kaa ér: “Yange shighe karen yô, m hemba veren ishima sha kwagh u m lu henen la tsembelee.”

Nenge ase er erdoo u anmgbianev mba ken tiônnongo tese Lisa man Anne la yange doo ve kpishi, nahan kwagh la na ve soo u henen ityesen i mimi yô. Erdoo u mba ken tiônnongo tese ve la na yô, ve bugh ishima, ve hii u nan Yehova kua mbacivir un jighjigh.

Alaghga mbagenev gbenda u i yese ve shin ijiir i ve lu her la ia na yô, vea hemba soon u  lamen a ior sar sar shi sen a ve. Doo kpishi er ijiir i ior shin gbenda u i yese ve la ka u na ve lu a aeren ne yô. Kpa aluer ka mlu u ijiir yase shin gbenda u i yese se la tseegh i ne ve se lu a aeren ne yô, a lu erdoo u Aôndo la se lu tesen ga.—Nenge Aerenakaa 28:2.

Erdoo u mimi u Aôndo a tesen la ka vegher u ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo. (Gal. 5:22, 23) Nahan kwagh u se er ve lu a erdoo u mimi la yô, saa se de icighan jijingi u Aôndo una hemen se sha gbenda u se henen kwagh shi se eren kwagh la. Aluer se er nahan yô, se dondo ikyav i Yehova man Yesu la. Shi er se lu Mbakristu yô, kwagh u ior ka a gba se ishima sha mimi. Nahan ka se tese erdoo sha ci u Yehova Aôndo kua mbawan ndor a vese doo se ishima. Ka sea tesen erdoo sha ci u atôakyaa ne yô, erdoo wase la a hingir ieren i injaa, i i dugh ken ishima yase shi Aôndo a lumun a mi yô.

Alaghga ka i hemba lun se ican ga u tesen ior mba ve eren kwagh a vese doo doo shin mba se fe ve la erdoo. (2 Sam. 2:6) Gbenda môm u ka se er kwagh ne yô, ka u sughun ve. (Kol. 3:15) Nahan kpa, aluer se nenge orgen ser nan kuma u se tese nan erdoo ga di ye?

Hen ase sha kwagh ne: Yehova ver se ikyav i hemban cii sha u tesen se erdoo u sha mhôôn, ka erdoo u se yina sha mi, kpa mhôônom ma kôr un a vese, nahan a lu tesen se yô. Shi se fatyô u henen kwagh u injaa ken Mkaanem nam er i doo u se tesen ieren ne yô. I nger ishember i “erdoo u sha mhôôn” la kwa imôngo ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la. Aôndo tesen se erdoo nena?

Hen ase sha kwagh u ior umiliôn imôngo mba Yehova a lu tesen ve erdoo sha u nan ve akaa a kwagh a gbe ve a mi, sha er vea za hemen u lun uma la. (Mat. 5:45) Jighilii yô, Yehova yange tese se erdoo na shighe u se lu a fa un ga la je. (Ef. 2:4, 5, 8) Ikyav i tesen yô, yange na kwagh u hemban doon cii, Wan na u môm môm la, sha ci u uumace jimin cii. Apostoli Paulu nger ér Yehova paa se sha Wan na, “sha kpôô yô, erdoo u sha mhôôn u Aôndo la ngee!” (Ef. 1:7) Heela tseegh ga, er se eren asorabo shi se eren akaa a vihin Yehova ishima nahan kpa, ngu kuran se shi tesen se her. Akaawan a na man kwaghôron na ngu er “ura u hamber” nahan. (Dut. 32:2) Se fatyô u kimbin Yehova kwagh u kuman sha erdoo u a tesen se la ga. jighilii yô, luun er Yehova tese se erdoo u sha mhôôn la ga yô, man se lu a ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron ken hemen ga.—Nenge 1 Peteru 1:13.

Erdoo u Yehova a tesen se la doo se kpishi shi ka a taver se ishima kpaa. Sha nahan yô, se kera veren a ver ior mba se tese ve erdoo ga. Kpa se nôngo sha afatyô wase cii se dondo ikyav i Yehova la sha u tesen ior cii erdoo hanma shighe. (1 Tes. 5:15) Aluer se mba tesen ior erdoo hanma shighe yô, se lu er usu u tseen wese wese sha iyange i wuhe u kôr kpishi nahan. Nahan se fatyô u surun mba hen tsombor wase ishima, kua mba se civir Yehova a ve imôngo, man mba se eren tom ijiir i môm a ve, man mba se ze makeranta a ve imôngo, kua mbawan ndor a vese kpaa.

Ka unô hen tsombor wou shin ken tiônnongo wou u hen wer aluer u lam a ve kundu kundu shi u er kwagh a ve doo doo yô, kwagh la una wase ve kpishi? Alaghga or ngu hen tiônnongo wou u i gbe u u za wase nan u sôron ya shin huran toho ken ikya-iue i nan kaha ken akôngo, gayô eren nan akaa agen hanma shighe, er u za yamen nan akaa ken kasua nahan yô. Heela tseegh ga, aluer u due kwaghpasen man u za nenge a or u i gbe u u wase nan nahan, u fatyô u wase nan sha ma gbenda kpa?

Yô, se de nen “ityesen i erdoo” i hemen se ken iliam yase man ieren yase hanma shighe, er Yehova nahan.