NGEREN U TIMEN SHA MI 27
‘Kegh Yehova’
“Kegh TER, lu dông, ishima you i̱ taver.” —PS. 27:14.
ICAM 128 Taver Ishima Zan Zan Mkur
KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *
1. (a) Ka ishimaverenkeghen i nyi Yehova a ne se? (b) Inja i u ‘keghen Yehova’ la ér nyi? (Nenge “Ishember i I Te Iwanger sha Mi Yô.”)
MBA Yehova a doo ve ishima la cii, Yehova na ve ishimaverenkeghen i doon kpen kpen. Ica ia kera gba ga tsô una kar a mnyoon man ijungwen kua ku kera. (Mpa. 21:3, 4) Una wase “mbaasemaleghlegh,” mba ve lu a ishimaverenkeghen ér una va gema tar cii ua hingir paradiso la. (Ps. 37:9-11) Una wase hanma wase nana ya ijende a na kangenaa je a doo a hemba er se ye ijende vea na hegen ne. Kwagh la ka ishimaverenkeghen i dedoo kpen kpen! Kpa er nan ve se ne jighjigh ser uityendezwa mba Aôndo cii vea kure sha mini? Ka sha ci u Yehova ka una tôndo zwa u eren kwagh yô, a er kwagh shon keng. Sha nahan yô, se mba a ityôkyaa i injaa i ‘keghen Yehova.’ * (Ps. 27:14) Ka se tese ser se mba ‘keghen Yehova’ sha u wan ishima keghen Aôndo wase saan saan ser a va kure uityendezwa nav.—Yes. 55:10, 11.
2. Ka nyi Yehova a vande erene?
2 Yehova vande tesen ér un kuren uityendezwa nav. De se nenge ikyav i tese kwagh ne tseer tseer yô. Ken takeda u Mpase la, Yehova tôndo zwa ér sha ayange ase ne una kohol ior mba ken hanma ikyurior man hanma ipyaven man hanma zwa sha tar cii, shi una zua ve ve hingir nongoior u civir un gungur môm. Nyian ne, ka i yila nongoior u u due kposo sha tar cii ne ér “zegeikpelaior.” (Mpa. 7:9, 10) Zegeikpelaior ne ngi a nomso man kasev kua mbayev. Ka ior mba ve due ken akuraior kposo kposo sha tar cii, mba ve lamen ijô ve kposo kposo, shi mbamlu vev ve lu kwaghmôm ga yô. Nahan kpa, zegeikpelaior ne zua hingir tsombor môm sha tar cii, shi mba ken bem. (Ps. 133:1; Yoh. 10:16) Mba ve lu ken zegeikpelaior ne la mba eren tom u pasen kwagh kpoghuloo. Ka ve kegh iyol u pasen hanmaor u nan soo u ungwan kwagh u ishimaverenkeghen ve i sha kwagh u tar u he la cii. (Mat. 28:19, 20; Mpa. 14:6, 7; 22:17) Aluer u ngu ken zegeikpelaior ne yô, ka keng we kpa ishimaverenkeghen i sha akaa a dedoo a a lu van la ia lu u a inja kpishi.
3. Awashima u Satan ka nyi?
3 Diabolo soo ér we u de luun a ishimaverenkeghen sha akaa a dedoo a a lu van la ga. Awashima na yô, ka u nôngon ér we u na jighjigh wer u doo Yehova ishima ga, shi Una kure uityendezwa nav ga. Aluer Satan er se kera mba a ishimaverenkeghen yase la ga yô, iyol ia kpe se, shi se de u civir Yehova je kpaa. Ken ngeren ne, se lu nengen er Diabolo yange nôngo ér una yange Yobu a de luun a ishimaverenkeghen ga, nahan a de u civir Yehova yô.
4. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee? (Yobu 1:9-12)
4 Ken ngeren ne, se lu timen sha igbenda i Satan yange nôngo ér una kighir Yobu a de u civir Yehova yô. (Ôr Yobu 1:9-12.) Shi se time sha kwagh u se fatyô u henen ken ikyav i Yobu la, shi se nenge er i hii ve i gbe u se na jighjigh ser se doo Aôndo ishima shi una kure uityendezwa nav yô.
SATAN YANGE NÔNGO ÉR UNA ER YOBU A YINA ISHIMA
5-6. Ka akaa a nyi nahan yange er Yobu ciligh ciligh hen shighe mômo?
5 Yobu yange tema kpe un iyol, shi ya ijende a Yehova kangenaa. Lu a ônov kpishi, shi tsombor na lu ken mzough, shi lu a kwagh ave. (Yobu 1:1-5) Kpa ken iyange i môm tseegh, akaa a Yobu lu a mi cii nôngo u saan been. Hiihii yô, ilev nav cii tim. (Yobu 1:13-17) Maa ônov nav cii kpe hen shighe môm. Nenge ase er yange kwagh la vihi kpishi yô! Ka a lu wan môm nana kpe kpa, kwagh la a vihi mbamaren mba nan kpen kpen. Nenge ase er yange a kunda Yobu vea kwase na iyol shi vea zungwe je vea ure, zum u ve ungwa ér ônov vev mba ve mar pue mbara cii saa ku la yô. Ka nahan ve Yobu zungwe je ande akondo a na, shi zungur gbidye inya ye!—Yobu 1:18-20.
6 Satan de ga, shi ta Yobu angev mbu nyoon kpishi, mbu mbua na una hee yô. (Yobu 2:6-8; 7:5) Cii man shighe ne yô, ior mba hen ijiir i Yobu la naan un icivir kpishi. Ior yange ve va ker kwaghwan hen a na. (Yobu 31:18) Kpa kwagh ne va eren Yobu yô, ve gema palegh un. Anmgbianev nav man azende a na, kua mbatomov nav mba hen ya je kpaa, venda un!—Yobu 19:13, 14, 16.
7. (a) Yobu yange na jighjigh ér ka nyi i ne ve un lu yan icana, kpa gema venda u eren nyi? (b) Orkristu nana fatyô u tagher a imba ican i se nenge ken foto la nena?
7 Satan yange soo ér Yobu a na jighjigh ér Yehova venda un, ka nahan a lu yan ican ye. Ikyav i tesen yô, Satan za er ahumbe a taver va yôhôr iyou i ônov mba Yobu mba pue mbara tema ker lu yan kwaghyan imôngo la. (Yobu 1:18, 19) Satan shi er usu sen sha va hia ilev mbi Yobu kua mbatomov nav mba ve lu kuran i la cii. (Yobu 1:16) Er ahumbe la kua usu la due sha yô, Yobu hen ér ka Yehova Aôndo je a er kwagh la ye. Kwagh la na yô, Yobu na jighjigh ér un er Yehova ma kwaghbo. Nahan kpa, Yobu venda u tuhwan Ter na u sha la. Yobu yange fa er Yehova a ndera nan un akaa a dedoo anyom imôngo yô. Nahan kaa ér aluer yange saan un iyol u ngohol akaa a dedoo a Yehova na un la yô, shi gba u una kegh iyol u ngohol a dedoo ga kpaa. Nahan a kaa ér: “I̱ wuese iti i TER.” (Yobu 1:20, 21; 2:10) Er inyaregh ki Yobu cii saa shi ônov nav kpe kera, shi gba angev nahan cii kpa, Yobu lu civir Yehova sha mimi her. Kpa Satan lu a de Yobu ga.
8. Satan yange er Yobu ayom agen nena?
8 Satan shi er Yobu ayom agen; za tuur iorov utar mba ve senge ér mba azende a Yobu yô, ér ve va na Yobu a nenge ér Yobu kera gba kwagh ga. Ior mbara va kaa a Yobu ér, ican i Yobu a ye la tese ér ngu a ibo sha akaabo kpishi. (Yobu 22:5-9) Shi ve nôngo ér Yobu a na jighjigh ér, yange una vande lun iferor kera ga kpa, akaa a yange lu eren ér i doo Aôndo a na la cii, lu kwagh u injaa sha ishigh ki Aôndo ga jimin cii. (Yobu 4:18; 22:2, 3; 25:4) Inja na yô, ve lu nôngon ér Yobu a na jighjigh ér, Yobu kera doo Aôndo ishima ga, shi Aôndo una nenge sha a na ga, shi ka a inja u civir Aôndo kpaa ga. Mkaanem vem mara yange ma a na yô, a lu Yobu inja er una fatyô u waren ican na la ga nahan.
9. Ka nyi yange i wase Yobu ve taver ishima shi tile dông?
9 Nenge ase a kwagh ne ken ishima. Yobu tema shin mtuhwe, kwaghnyoon na lu pever ga. (Yobu 2:8) Azende a na lu di puun ieren na shi nôngon ér vea vihi un iti. Atsan a na yuhwa un er a tôô awen a zegenan yô, shi vanger var un ker kpishi sha ci u ku u ônov nav. Sha hiihii la, Yobu lu ving. (Yobu 2:13–3:1) Tsô Yobu va sôr tema, alaghga mough ityough sha, kenger sha azende a na a mimi ga la jighilii, maa kaa ér: “Zan zan me kpe je kpaa, me gbihi mimi wam ga!” (Yobu 27:5) Ka nyi yange i wase Yobu taver ishima shi tile dông shighe u lu yan atsan ne cii laa? Shighe u iyol kpe Yobu kpishi la kpa, za hemen u lun a ishimaverenkeghen ér Aôndo u un doo un ishima la una va kar a ican na la kera. Shi yange fa je ér aluer un kpe je kpa, Yehova una nder un shin ku.—Yobu 14:13-15.
SE DONDO IKYAV I YOBU LA NENA?
10. Kwagh u er Yobu la tese se nyi?
10 Kwagh u er Yobu la tese se ér Satan una fatyô u kighir se ér se de u civir Yehova ga, shi Yehova fa hanma kwagh cii. Shi se fatyô u henen akaa a injaa agen kpaa ken kwagh u er Yobu ne. De se nenge ase akaa agen jighilii a se fatyô u henen yô.
11. Aluer se za hemen u suur sha Yehova yô, ka nyi se fatyô u erene? (Yakobu 4:7)
11 Yobu yange tese ér aluer se za hemen u suur sha Yehova yô, sea tagher a nyityô ican kpa, se fatyô u taver ishima shi hendan a Satan. Ka nyi ia due kere? Bibilo kaa a vese wang ér, Diabolo una yevese se.—Ôr Yakobu 4:7.
12. Ishimaverenkeghen i sha kwagh u mnder u shin ku la yange i wase Yobu nena?
12 Gba u se na jighjigh ser mba va nderen ior shin ku. Er i vande ôron ken ngeren u a kar la nahan, Satan fa er se soo u kpen ga yô, nahan ka a nôngon ér se cia ku se de u civir Yehova. Ikyav i tesen yô, Satan yange kaa ér Yobu una er nyityô kwagh cii, una venda u civir Yehova je kpaa, sha er una war uma na yô. Kpa Satan fa kwagh u ôr la ga. Hen shighe u Yobu hen ér una kpe la je kpa, lu civir Yehova sha mimi her. Yange na jighjigh a erdoo u Yehova la, shi lu a ishimaverenkeghen taveraa ér Yehova una va sôr akaa, nahan kwagh ne wase un u taver ishima. Yobu na jighjigh ér, aluer Yehova wase un hen shighe u un lu uma la ga kpa, una va nder un shin ku ken hemen. Yobu yange na jighjigh ér mba va nderen ior shin ku kpôô kpôô. Se kpa aluer se na jighjigh nahan yô, a kaa ér a wua se je kpa, se za hemen u civir Yehova her sha mimi.
13. Gba u se wa ikyo sha ayom a Satan er Yobu la sha ci u nyi?
13 Gba u se wa ikyo sha ayom a Satan er Yobu la, sha ci u se kpa ka imba ayom shon a eren se nyian ye. Nenge ase kwagh u Satan yange ôr ne, ér: “Hanma kwagh u or [ka Yobu tseegh ga] nan lu a mi cii, nana na sha ci u uma u nan.” (Yobu 2:4, 5) Inja na yô, Satan lu kaan ér, Yehova Aôndo doo se ishima keng ga, shi aluer kwagh tser se yô, se de u civir un sha er se war uma wase yô. Satan shi kaa ér se doo Aôndo ishima ga, shi aluer se mba nôngon ser se er ishima na kpa, una nenge a mi ga. Kpa er se fe awashima u Satan yô, se na mbaaie nav mbara jighjigh ga.
14. Shighe u se lu yan ican yô, kwagh la una wase se u fan nyi? Tese ikyav.
14 Shighe u se lu yan ican yô, doo u se nenge ser ka ian i se fa or u se lu jim jim je la. Atsan a Yobu tagher a mi la yange wase un u fan mbamshi nav mbagen shi sôron. Ikyav i tesen yô, yange nenge ér gba u una seer hiden a iyol jime kpishi. (Yobu 42:3) Se kpa shighe u se lu yan ican yô, se fatyô u fan or u se lu jim jim yô. Anmgbian ugen iti na ér Nikolay, * yange i wuhe un ken purusu, shin er lu yan ican a angev mbu vihin kpishi nahan kpaa. A kaa ér: “Purusu ngu inja er foto u yer ér Esrei (X-ray) la nahan, ka a tese aeren a Orkristu a ken atô la je.” Ka er se fa mbamshi asev la ve, se fatyô u sôron ve ye.
15. Ka an i gbe u se keghen ato a nana, man ka sha ci u nyi?
15 Gba u se keghen ato a Yehova, a lu mbahyomov asev ga. Shighe u Yehova lu lamen a Yobu la, Yobu kegh ato a na zulee. Aôndo pine Yobu mbampin mba vea wase un u henen kwagh yô, man kwagh u mbampin mbara ve tese yô, lu pinen ér: U nenge er akaa a m gbe la a tese tahav av kpa? M fa hanma kwagh u a er u yô. U hen wer kwagh wou gbam ishima gaa?’ Nahan Yobu hide a iyol na ijime shi wuese erdoo u Yehova tese un la kpishi. A kaa ér, “Lu m ungwa agwa Wou sha m-ongo u ken ato; kpa hegen yô, ashe am nenge a We.” (Yob 42:5) A shi nan kpa, lu shighe u Yobu tema shin mtuhwe a avav iyol kpuruaa, shi ônov nav kpa kpe kera cii la, ôr mkaanem mara ye. Nahan kpa, Yehova tese Yobu ér Yobu doo Un ishima, shi pase Yobu wang ér Un lumun un.—Yob 42:7, 8.
16. Yesaia 49:15, 16 kaa ér, shighe u se tagher a atsan yô, se umbur nyi?
16 Nyian kpa, ior vea fatyô u tuhwan se shi eren kwagh a vese er se mba ityôkyaa ga nahan. Alaghga vea nôngo ér vea vihi se iti shin iti i nongo wase, sha u ‘teren se sha hanma inja i ifer sha aie.’ (Mat. 5:11) Kwagh u er Yobu la tese ér Yehova fa er shighe u se lu yan ican je kpa se fatyô u civir un sha mimi her yô. Se doo Yehova ishima, shi una undu mba ve suur sha a na mayange ga. (Ôr Yesaia 49:15, 16.) Nahan mayange de keghen ato a alam a dang a mbahyomov mba a Aôndo la ga. Anmgbian ugen ken tar u Turkey, u tsombor na u tagher a mbamtaver kpishi yô, iti na ér James, a kaa ér: “Se nenge ser aluer se mba keghen ato a akaa a mimi ga a ior ve ôron sha nongoior u Aôndo la yô, iyol ia kpe se. Nahan yange se hemba suur sha ishimaverenkeghen yase i Tartor la, shi se lu eren Yehova tom her kpoghuloo. Kwagh la na yô, saan se iyol her.” Se mba keghen ato a Yehova, er Yobu nahan! Mbahyomov asev ka vea eren mbaaie vev mbara kpa, se lu a ishimaverenkeghen yase la her.
ISHIMAVERENKEGHEN YOU LA IA WASE U
17. Ka nyi u hen ken ikyav i nomso man kasev mba jighjigh mba i er kwagh ve ken Mbaheberu ityough 11 laa?
17 Mbacivir Yehova mbagenev kpa yange ve tagher a atsan a vihin kpishi, kpa ve taver ishima shi ve tile dông her, ka Yobu tseegh ga. Ikyav i tesen yô, apostoli Paulu yange nger washika hen Mbaheberu, ôr kwagh u mbacivir Yehova mbagenev, yila ve ér “ikpela i mbashiada.” (Heb. 12:1) Ve cii yange ve tagher a atsan a vihin kpishi, kpa ve za hemen u civir Yehova sha mimi sha ayange a uma ve cii. (Heb. 11:36-40) Nahan ishimataver ve kua tom u ve er kpoghuloo la saa gbilini? Mayange ga! Shin er Aôndo yange kure uityendezwa nav cii sha shighe u ve lu uma la ga nahan kpa, ve za hemen u keghen Yehova. Er yange ve na fa dedoo ér Yehova lumun ve yô, ve na jighjigh ér vea va nenge er Aôndo una kure uityendezwa nav mbara yô. (Heb. 11:4, 5) Ikyav ve la seer taver se ishima u keghen Yehova her.
18. U kange ishima wer u er nyi? (Mbaheberu 11:6)
18 Nyian ne, se mba ken tar u u lu vihin gban a gba kera yô. (2 Tim. 3:13) Satan ngu a de u meen nongoior u Aôndo ga. Sea va tagher a mbamtaver ken hemen nan nan kpa, se taver nen ishima, se za nen hemen u eren Yehova tom her kpoghuloo, a jighjigh u nan ser “se har ishimaverenkeghen yase cii sha Aôndo u uma.” (1 Tim. 4:10) Umbur wer, kwagh u Aôndo er a Yobu ken masejime la tese er “Yehova a eren a vese kundu kundu shi a zungwen se mhôônom yô.” (Yak. 5:11) Yô se kpa se za nen hemen u civir Yehova sha mimi, a jighjigh u nan ser una kimbi “mba ve keren un sha mimi la” injar.—Ôr Mbaheberu 11:6.
ICAM 150 Ker Aôndo A̱ Yima U
^ Or u yange nan tagher a atsan a vihin kpishi kpa nan taver ishima her, u se hemban ôron kwagh u nan yô, ka Yobu. Ka nyi se fatyô u henen ken akaa a yange er orjighjigh ne laa? Se lu nengen er Satan una fatyô u kighir se ér se undu Yehova ga yô. Shi se nenge er Yehova a fe hanma kwagh u se tagher a mi ken uma wase cii yô. Shi er yange kar a atsan a Yobu kera nahan, kape se kpa iyange igen Una kar a atsan a ase cii kera vough je la. Aluer se mba tesen sha ieren yase ser se na kwagh ne jighjigh a akperan a tan shio yô, se kpa se mba vea mba ve ‘keghen Yehova’ sha mimi la imôngo.
^ ISHEMBER I I TE IWANGER SHA MI YÔ: Ishember i ken zwa Heberu i i gem ér “kegh” la inja na jighilii yô, ka u ‘keghen’ kwagh u i lu u toon toon u nengen a mi yô. Shi ka i ter ishember ne shighe u i lu ôron kwagh u nan or jighjigh, shin suur sha a nan yô.—Ps. 25:2, 3; 62:5.
^ I yila mbagenev ken ngeren ne sha ati a ve kpôô kpôô ga.