1-2. Ka zayol u nyi Mbakristu ve lu tagher a mi nyian, er Loti nahana?

 KA SEA nenge dang u ior i tar ne i eren la yô, i lu se ken ishima er lu Loti nahan. Yange fa er Yehova a ker dang u eren ihyom yô, nahan “lu yan ican tsung sha ci u ieren i ndôhôr ishima i mbaperenatindi la.” (2 Pet. 2:7, 8) Er Loti cian Aôndo shi Aôndo doo un ishima sha mimi yô, Loti venda u eren akaa a ndôhôr ishima a ior lu eren sha ayange a na la. Se kpa se mba sha shighe u ior ve lu dondon atindi a Aôndo a sha kwagh u aeren a wang la ga yô. Nahan kpa, se fatyô u lun wang her, shi Aôndo una za hemen u doon se ishima, aluer se hen u cian un sha mimi yô.—Anz. 14:2.

² Yehova ngu wasen se u eren kwagh ne ken kwaghwan na u ken takeda u Anzaakaa la. Nahan se Mbakristu, nomso man kasev, mbaganden kua mbayev cii, aluer se time sha kwaghwan u injaa u a lu ken takeda ne la yô, kwagh la una wase se kpee je.

3. Anzaakaa 17:3 kaa ér gba u se kura ishima yase sha ci u nyi? (Shi nenge foto kpaa.)

³ Ityôkyaa i vesen i i gbe u se kura ishima yase i i lu mhen wase la yô, ka sha ci u Yehova tôvon asema a ase. Inja na yô, Yehova nengen se sha ashe er ior ve nengen se la ga, kpa ka a nenge or u se lu jim jim la. (Ôr Anzaakaa 17:3.) Aluer se mba henen sha kwaghwan na u una wase se u lun uma gbem sha won la yô, se doo un ishima. (Yoh. 4:14) Nahan mayange se nyôr iyol ken ieren i dang kua mbaaie mba Satan vea mbaaferev mba ken tar na ne ve eren la ga. (1 Yoh. 5:18, 19) Shi aluer se seer kporom ikyua a Yehova yô, una seer doon se ishima, shi se hemba cian un sha mimi. Er se soo u eren kwagh u vihin Ter wase ga yô, cuku tsô kpa se mba soon ser mhen u eren isholibo  a va se ken ishima ga. Shighe u se tagher a imeen i eren isholibo yô, se pine iyol yase ser, ‘Or u a tesem ér m doo un ishima kpishi ne nahan, a er nan ve me er kwagh u vihin un sha apera nahana?’—1 Yoh. 4:9, 10.

4. Anmgbian u kwase ugen yange tagher a imeen kpa cia Yehova nahan kwagh la wase un nena?

⁴ Anmgbian u kwase ugen ken tar u Croatia yange tagher a imeen i eren kwagh u hôngorough, iti na ér Marta, a nger ér: “Yange taver mo kpishi u henen kwagh sha gbenda u vough, shi kighir isharen i eren isholibo i i mough ken a mo la. Kpa m cia Yehova, nahan kwagh la kuram.” b Mciem mara yange ma kura un nena? Marta yange hen sha akaabo a aluer un er idya ve aa due ker la. Se kpa se fatyô u eren nahan. Kwagh u hemban vihin u una due ken kwaghbo u se er la yô, se na Yehova ishimavihin, shi se kera lu sha ian i civir un gbem sha won ga.—Gen. 6:5, 6.

5. Ka nyi u fatyô u henen ken kwagh u yange er Leo laa?

⁵ Aluer se mba cian Yehova yô, se palegh u yan ijende a mbaeren akaabo. Anmgbian ugen ken tar u Congo yange nenge a mimi u kwagh ne, iti na ér Leo. Yange er batisema anyom kar anyiin nahan, maa ya ijende a ior mba eren akaabo. Yange hen ér, er i lu un iyol na un lu eren akaabo la ga je, un ngu eren Yehova isholibo ga. Kpa ica i gbe ga yô, azende a na a bo ne mee un hingir or u man msôrom kpishi shi eren akaa a hôngorough. Tsô a hide a gba henen sha kwagh u mbamaren nav mba ve lu Mbakristu la yange ve tese un, man er yange saan un iyol kpishi shighe u lu civir Yehova la yô. Ka nyi yange i due kere? Yange kav ibumegh nagh, nahan mbatamen wase un, cin hide hen Yehova. Nyian ne, Anmgbian Leo ngu ortamen, shi ngu ikpur pania, shi saan un iyol kpishi.

6. Ka ikyav i “kasev” mba uhar mba han se lu timen sha mi hegene?

⁶ De se time ken Anzaakaa ityough 9, ape i  ôr kwagh u kasev uhar, u môm a lu ikyav i kwaghfan, ugen a lu ikyav i ibumegh la. (Nenge Mbaroma 5:14; Mbagalatia 4:24.) Er se lu timen sha kwagh ve la, umbur wer idya kua ufoto mba ijimbagh de ishar ken tar u Satan ne. (Ef. 4:19) Nahan gba hange hange u se za hemen u nôngon ser se lu mbacian Aôndo shi palegh kwaghbo. (Anz. 16:6) Sha nahan yô, wea lu nomsoor shin kwase kpaa, se cii kwagh u takeda u Anzaakaa u tese ken ityough kin la una wase se. Hanma kwase ken kasev mba uhar mban yô, i kaa ér nan ngu lôhôn mbalanenkwagh, ka mba ve “ban a mkav” je la. Hanma ve yô, ka inja er nan ngu kaan ér ‘va nen hen ya wam va ya nen kwaghyan’ nahan. (Anz. 9:1, 5, 6, 13, 16, 17) Kpa kwagh u a er mba ve ze hen kwase u a lu ikyav i ibumegh la kaha kposo a kwagh u a er mba ve ze hen kwase u a lu ikyav i kwaghfan la.

7. Anzaakaa 9:13-18 kaa ér ka nyi ia er mba ve lumun u zan hen ya u ibumekwase laa? (Shi nenge foto kpaa.)

⁷ Ôr mkaanem ma “ibumekwase” a lu ôron sha u yilan ior hen ya na la. (Ôr Anzaakaa 9:13-18.) Kunya kôr un a iyol na ga, ngu yilan ior mba ve lan kwagh yô, ér ve va hen ya na ve va ya kwaghyan a na imôngo. Ka nyi mba ve lumun u nyôron hen ya na vea tagher a mini? I kaa ér hen ya na la, ‘mbakpenev mba her.’ Aluer u umbur yô, mtom ma takeda u Anzaakaa la vande ôron injakwagh ne. I ta se icin sha kwagh u kwase “u i fe nan ga” yô, kua idyakwase. I kaa a vese ér “ya u nan ngu hungwan shin ku.” (Anz. 2:11-19) Shi i ta se icin ken Anzaakaa 5:3-10 sha kwagh u “kwase u u fe nan ga” ugen u “angahar a nan a lu senen shin ku” yô.

8. Ka nyi i gbe u se tsua u erene?

⁸ Gba u mba “ibumekwase” a lu yilan ve la vea tsua kwagh môm ken akaa a ahar ne: Vea lumun u zan hen a na, gayô vea venda. Se kpa a gba u se tsua kwagh môm ken akaa la. Shighe u se tagher a imeen i eren idya shin nengen ufoto mba ijimbagh mba ka i due a mi ken upipambaabaver shin i ver sha Intanet la yô, se er nena?

9-10. Ka sha atôakyaa a nyi nahan i gbe u se palegh u eren idya?

⁹ Atôakyaa a injaa nga a i gbe u se palegh u eren idya yô. I ôr kwagh u “ibumekwase” la ér ngu kaan ér “mngeren ma iin a ii ma nyoho.” “Mngerem ma iin a ii” mara ka nyi? Bibilo tôô u yaven a or u u vese nan la kar sha mngerem ma ka wea ma ve i kundu u iyol la. (Anz. 5:15-18) Aluer u voso nom shin kwase sha tindi yô, u ngu a ian i yaven a nan. Kpa “mngerem ma iin a ii” yô, ka nahan ga. U eren nahan la ka idya. Mba hembe eren idya ken myer, er  ormbaiv kpa nan hembe iin ken myer nahan. “Mngerem ma iin a ii” mara ka ma hemba nyohon cii, zum u mba ve eren isholibo shon la ve hen ér or a kôr ve a mi ga yô. Kpa ka ve tsughun a tsugh ayol a ve, sha ci u Yehova ka a nengen hanma kwagh. Aluer Yehova kera lumun se ga yô, ka kwagh u hemban vihin u una er se je la, shi ma yange kwagh la una “nyoho” se ga. (1 Kor. 6:9, 10) Kpa ka cii la ga.

¹⁰ Aluer u er idya yô, kwagh la una na u hee, gayô u nenge wer u kera gba kwagh ga, gayô u hingir u wan iyav sha ishima you ga, shin u va a zayol hen tsombor wou. Kwagh ne tese wang ér ka a inja u se venda u nyôron hen “ya” u ibumekwase, shi se venda iwer na kpaa. Ior kpishi mba eren idya ka ve pav a Yehova, shi ve tôô iangev mbi panden ve ayange. (Anz. 7:23, 26) Ivur i sha 18 ken ityough 9 la mase za kuren ér, ‘mba a lehe ve la mba ken ajiir a zan a Sheol,’ ka Uwar u mbakpenev je la. Kpa er nan ve ior ka ve lumun u zan hen “ibumekwase” ne ér kwagh u dang a za er ve?—Anz. 9:13-18.

11. U nengen ufoto mba ijimbagh la ka kwaghbo u vesen sha ci u nyi?

¹¹ Kwagh ugen ken akaa a i gbe u se hemba palegh cii yô, ka ufoto mba ijimbagh. Mbagenev tôô ér u nengen ufoto mba ijimbagh la ka kwaghbo ga. Kpa ufoto mba ijimbagh ka kwaghbo, sha ci u ka ve na ior ve saa ishe, shi ve kera lu a icivir ga. Shi ieren i nengen ufoto mba ijimbagh la ka i ya tor ken or, nahan i taver nan kpishi u den. Or ka nana nenge foto u ijimbagh yô, i taver kpishi u foto la a de u van nan ken ishima. Man u hemban vihin cii je yô, ufoto mba ijimbagh mba wasen or u tôôn ishima i nan sha asaren a bo kera ga. Kpa ka ve na asaren a bo a hemba taver ken or cii. (Kol. 3:5; Yak. 1:14, 15) Jighilii yô, ior kpishi ka vea nenge ufoto mba ijimbagh yô, ve yem ve za er akaa a ndôhôr ishima.

12. Se tese ser se mba palegh u nengen ufoto mba vea fatyô u kenden se a isharen i yaven a or la nena?

¹² Shighe u foto u ijimbagh a va dugh sha anar u Orkristu, er hanseeti shin kômputa nahan ibuv yô, gba u Orkristu nana er nena? A gba u se tôô ashe a ase kera fese je. Aluer se umbur ser ijende i ye a Yehova hemba se hanma kwagh yô, kwagh la una wase se u tôôn ashe kera fese. Jighilii yô, ufoto mba ior ve nengen ér ka mba ijimbagh ga la je kpa, vea fatyô u kenden se a isharen i yaven a or. Gba u se palegh u nengen ve sha ci u nyi? Sha ci u se soo u henen sha ma kwagh u una na se hingir u eren idya ken ishima ga, aluer ka ankwagh u cuku je kpaa. (Mat. 5:28, 29) Anmgbian ugen ken tar u Thailand iti na ér David, a kaa ér: “Ka m pine iyol yam mer: ‘Aluer ka ufoto mba ijimbagh ga je kpa, m zer kenger ve gbem yô, a doo Yehova a moo?’ Ka mea hen nahan yô, kwagh la a wasem u eren kwagh sha kwaghfan.”

13. Ka nyi ia wase se u eren kwagh sha kwaghfana?

¹³ Aluer se mba cian u eren nyityôkwagh i ia vihi Yehova yô, kwagh la una wase se u eren kwagh sha kwaghfan. Ieren i cian Aôndo la ka “mhii u kwaghfan.” (Anz. 9:10) Se nenge a kwagh ne nahan ken mhii u Anzaakaa ityough 9, ape i tôô ‘kwaghfan u mimi’ i kar sha kwase ugen la.

14. Ka nyi igen kposo i lu lôhôn ior ape se ôr ken Anzaakaa 9:1-6 laa?

¹⁴ Ôr Anzaakaa 9:1-6. Henpe se ôr ne, ka Yehova Aôndo u a gbe se, shi i lu hen a na kwaghfan cii a dugh la, a lu lôhôn ior hen ya na ye. (Anz. 2:6; Rom. 16:27) Ken ikyav ne, i ôr kwagh u zege iyou i mtôm mtaankarmhar. Kwagh ne tese er Yehova a ne se akaa a dedoo kpishi, shi ka a ngohol hanma or u nan soo u henen kwagh hen a na sha er nana hingir orfankwagh yô.

15. Ka nyi Aôndo a lu kaan a vese ér se ere?

 ¹⁵ Kwagh u kwase u ken Anzaakaa ityough 9, a lu ikyav i ‘kwaghfan u mimi’ ne tese se er Yehova a ne se akaa a dedoo kpishi yô. Avur ne kaa ér kwase u sha injakwagh ne sôngo ilegh nagh, shi a nungwa wain na, shi a sôr tebul na kpaa. (Anz. 9:2) Heela tseegh ga, ivur i sha 4 man 5 la kaa ér: “Hanma . . . or u nan ban a mkav yô, [kwase u a lu ikyav i kwaghfan u mimi ne] kaa a nan ér: Va, va ya nen kwaghyan wam.” Gba u se lumun u zan hen ya u kwase ne sha ci u nyi? Sha ci u Yehova soo ér ônov nav ve lu mbafankwagh, shi kwaghbo a de eren ve ga. A soo ér se tsume, nahan se hingir u yan ican shi vaan afanyô cii man se hen kwagh ga. Ka nahan ve “a veren myom sha ci u mbaperapera” ye. (Anz. 2:7) Aluer se mba cian Yehova sha mimi yô, se soo u eren kwagh u doon un. Shighe u se ongo kwaghwan na yô, se dondo saan saan.—Yak. 1:25.

16. Alain yange cia Aôndo nahan, kwagh la wase un er kwagh sha kwaghfan nena, man lu nyi i due kere?

¹⁶ Nenge ase er yange anmgbian ugen cia Aôndo ve, kwagh la wase un er kwagh sha kwaghfan yô. Iti na ér Aain, ngu ortamen ken tiônnongo shi tesen ken makeranta ugen. A kaa ér: “Yange atica kpishi hen makeranta u m tesen her la tôô ér ufiim mba ijimbagh ka gbenda u tesen er a yav a or yô.” Kpa Alain fa er kwagh la lu mimi ga yô. A kaa ér: “Er Yehova a doom ishima shi m cie un yô, yange m venda u nengen ufiim mbara shia shia. Shi m pase mba m eren tom ijiir i môm a ve la ityôkyaa i m venda yô.” Alain lu dondon kwaghwan u ‘kwaghfan u mimi,’ u a kaa ér “zaan nen sha gbenda u mkav” la. (Anz. 9:6) Kwagh u Alain er ne doo atica agen hen makeranta u a tesen her la, nahan atica shon nga henen Bibilo shi zan mbamkombo hegen.

17-18. Ka akaa a dedoo a nyi nahan ka a er mba ve lumun u zan ape ‘kwaghfan u mimi’ a yer ve laa? (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁷ Yehova tese se ikyav sha kwagh u kasev mba uhar mba sha injakwagh mban u wasen se u nengen er a va saan se iyol ken hemen yô. Mba ve lumun u zan ape “ibumekwase” a yer ve la ka ve nôngon ér i saan ve iyol sha u eren akaabo. Kpa ve kera fa er i lu sha kwagh u ve eren hegen la vea va zua a injar ken hemen ga. Akaa a ve eren la aa za a ve ken ku.—Anz. 9:13, 17, 18.

¹⁸ Mba ve lumun u zan ape kwase u a lu ikyav i ‘kwaghfan u mimi’ a yilan ve la yô, kwagh u una va er ve ken hemen la una lu kposo. Hegen ne, mba a lehe ve la cii saan ve iyol sha mimi sha ci u mba a hanma kwagh u una wase ve vea za hemen u lun vea Yehova kôôsôô yô. (Yes. 65:13) Yehova yange kaa a profeti Yesaia  ér a ôr ér: “Ver nen ato her a Mo, sule nen iyol sha u ungwan, ya nen kwagh u a lu u dedoo yô.” (Yes. 55:1, 2) Se mba nôngon ser kwagh u a doo Yehova ishima yô, se kpa a doo se ishima, shi kwagh u Yehova a ker un ihyom yô, se kpa se kôr un ihyom. (Ps. 97:10) Shi saan se iyol sha ci u se mba lôhôn mbagenev ser ve va hen kwagh hen ‘kwaghfan u mimi.’ Se mba er ka mbatomov mba ve lu “genger imo sha ajiir a hemban taven sha ken gar, kaan er: Hanma orlanenkwagh nana̱ kaha heen” nahan. Kwagh ne una wase se kua mba ve ngohol loho wase la hegen tseegh ga. Averen a se zua a mi la aa bee mayange ga. Shi aa bugh se gbenda u ‘lun’ uma gbem sha won, aluer se mba ‘zan sha gbenda u mkav’ yô.—Anz. 9:3, 4, 6.

19. Orpasenkwagh 12:13, 14 kaa ér ka nyi i gbe u se za hemen u erene? (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Ka Sea Cian Aôndo yô, Kwagh la a Wase Se” la kpaa.)

¹⁹ Ôr Orpasenkwagh 12:13, 14. Aluer se mba cian Yehova sha mimi yô, kwagh la una kura se, shi una wase se se za hemen u lun wang shi lun vea na kôôsôô, ken ayange a masejime a iferkwagh i de ishar ne. Se za nen hemen u lôhôn ior kpishi er se fetyô la cii ser ve ker ‘kwaghfan u mimi’ shi ve hen kwagh hen a na, sha ci u Yehova doo se ishima a ishima yase cii, shi se mba cie un sha mimi.