1. Orpasenkwagh 3:1, 7 tese se ér nyi?

SE MBAGEN ka se lam kpishi. Mbagen di mba hembe soon u lun ving. Er ivur Bibilo i ngeren ne a har sha mi la i tese nahan, shighe u lamen ngu, shi shighe u huan ving kpaa ngu. (Ôr Orpasenkwagh 3:1, 7.) Nahan cii kpa, alaghga a lu se er anmgbianev asev mbagen ma ve lamen ma i hemban er ve vanden lamen la, mbagen di yô, a lu se er ma ve pande iliam nahan.

2. Ka an nan lu a ian i wan atindi sha kwagh u shighe u i doo u se lam man gbenda u se lam laa?

² Iliam ka iyua i Yehova a ne se yô. (Eks. 4:10, 11; Mpa. 4:11) Mkaanem ma Yehova wase se u fan er se er tom a iyua shon ve a lu sha inja yô. Ken ngeren ne, se lu tôvon sha kwagh u ior mba i er kwagh ve ken Bibilo mba ikyav ve la ia wase se u fan shighe u i doo u se lam man u i doo u se huan ving yô. Shi se hen er kwagh u se ôron a mbagen la ka a na i lu Yehova ken ishima yô. De se hii tôvon fan shighe u i doo u se lam yô.

3. Sha kwagh u Mbaroma 10:14 a er yô, ka nyi i gbe u se lu a mi ken ishima sha kwagh u pasen mbagen kwagha?

³ Hanma shighe yô, doo u se wa iyol se keghen a kegh u ôron mbagen kwagh u Yehova man Tartor na. (Mat 24:14; ôr Mbaroma 10:14.) Aluer se mba eren nahan yô, se mba dondon ikyav i Yesu. Ityôkyaa i vesen i môm i Yesu yange va shin tar yô, lu u va tesen mbagen mimi sha kwagh u Ter na. (Yoh. 18:37) Kpa doo u se umbur ser, gba u se wa ikyo sha gbenda u se lamen la kpaa. Nahan shighe u se lu ôron or kwagh u Yehova yô, doo u se er kwagh ne a “ishima i legh legh man sha icivir tsung,” shi se wa ikyo sha mnenge u nan kua akaa a nan ne jighjigh a mi la. (1 Pet. 3:15) Se er nahan yô, a lu di iliam tsô se lu lamen a nan ga, kpa  a lu ityesen jighilii se lu tesen nan ye, shi alaghga ia kôr nan ken ishima kpaa.

4. Er i pase ken Anzaakaa 9:9 nahan, iliam yase ia fatyô u wasen mbagen nena?

⁴ Zum u mbatamen ve nenge ér gba u a wa anmgbian u nomso shin u kwase kwagh yô, gba u vea ungwa ato ga. Nahan kpa, a doo u vea tsua shighe u dedoo sha er vea na or shon nana hee ga yô. A doo u vea wa nan kwagh ken hua, a lu sha ashe a ior ga. Hanma shighe yô, mbatamen ka ve nôngo ér vea lam a or u ve lu wan nan kwagh la sha icivir, i de lu sha ilyahan ga. Nahan kpa, ka ve ôr nan akaawan a Bibilo a a wase nan, nana er kwagh sha inja yô. (Ôr Anzaakaa 9:9.) Er nan ve i gbe u se taver ishima se bugh zwa se ôr kwagh zum u i gbe hange hange u se er nahana? Nenge ase akav ahar ne; akav ne zua ga. Ken ikyav igen la, yange gba u orgen una kôôm mbayev nav, igen la di gba u kwase ugen una taver ishima a za ôr kwagh a or u lu u una va hingir tor yô.

5. Ka hanma shighe nahan yange gba u Pristi u Tamen Eli ma ôr kwagh, kpa lam ga?

⁵ Pristi u Tamen Eli yange lu a ônov mba nomso uhar mba ve doo un ishima tsung yô. Nahan kpa, ônov nav mbara cian Yehova cuku ga. Yange ve lu sha aan a tom a vesen ken tabernakel; ve lu upristi. Nahan kpa ve nzughul a tahav vev mbura, ve tesen icivir sha iniav mbi i naan Yehova la ga, shi ve lu eren ijimba ken igbar je. (1 Sam. 2:12-17, 22) Sha kwagh u Tindi u Mose tese yô, ônov mba Eli mbara kuma ku. Nahan kpa Eli a ôr di a ôr kwagh a ve beelee tsô, shi de ve ve lu upristi ken tabernakel her. (Dut. 21:18-21) Yehova yange nenge gbenda u Eli er kwagh sha ikyaa ne la nena? A kaa a Eli ér: ‘Inja na nan man u gem u hembe civir ônov ou a Mo?’ Yehova kaa ér una tim aferaior a ahar la kera.—1 Sam. 2:29, 34.

6. Ka nyi se hen ken kwagh u Eli laa?

⁶ Se hen kwagh u vesen ken kwagh u Eli la. Zum u se fe ser ijende yase shin anmgbian wase nan per tindi u Aôndo yô, gba u se bugh zwa se ôr kwagh; se umbur nan kwagh u atindiakaa a Yehova. Kpa ka cii la ga, se nôngo sha afatyô wase cii sha er nana zua a iwasen hen mbara mba Yehova a ver ve, ve til sha ityough nagh la yô. (Yak. 5:14) Mayange se soo ser se lu er Eli nahan ga, se soo u hemban nan ijende shin anmgbian wase la icivir a Yehova ga. Ka i gba u u taver ishima ve u kôrcio u ôron or kwagh u nan er shami ga la ye; nahan kpa kwagh u dedoo una fatyô u duen ken iniôngon yase la. De se nenge ase er gbenda u Eli er kwagh la kaha  kposo a gbenda u kwase ugen ken Iserael u i yilan un ér Abigail la er yô.

7. Ka nyi yange i na ve hingir u Abigail una za lam a Davidi?

⁷ Abigail yange lu kwase u orgen u lu shagbaor yô, i yilan un ér Nabal. Shighe u Davidi man ior nav lu yevese Tor Saulu la, ve za lu vea mbakuranilev mba Nabal, nahan ve lu kuran ilev mbi Nabal sha ikyev i mbaiv. Nabal yange lu a iwuese sha iwasen la je he? Mayange ga cii. Zum u Davidi za sôn Nabal kwaghyan kpuaa kua mngerem sha ci u ior nav yô, ishima vihi Nabal, a lam a ve côu côu. (1 Sam. 25:5-8, 10-12, 14) Kwagh la na yô, Davidi kaa ér una za wua hanma nomsoor u hen ya u Nabal cii. (1 Sam. 25:13, 22) Nahan a er nan ve a yange imbakwagh i vihin tsung nee? Abigail nenge ér gba u una ungwa ato ga; yange taver ishima, za lam a Davidi u lu a mbautyaav 400 mba ijen kôr ve tsung, ishima lu vihin ve la.

8. Ka nyi se hen ken kwagh u Abigail laa?

⁸ Shighe u Abigail za kohol Davidi la, a taver ishima a lam a na sha icivir kua sha gbenda u a kôr un ken ishima yô. Er Abigail lu a ibo sha kwagh u za hemen ne ga nahan kpa, a zamber a Davidi ér a ya un anyi. Yange kaa ér un fa je ér Davidi ka or u dedoo nahan una er kwagh u a lu u shami yô, shi Abigail suur sha Yehova ér a wase un. (1 Sam. 25:24, 26, 28, 33, 34) Se kpa gba u se taver ishima se bugh zwa se ôr kwagh zum u se nenge or pende ishigh u za gban ken kwaghbo yô, er Abigail kpa er nahan. (Ps. 141:5) A gba u se lam a nan sha icivir, nahan kpa se cia nan ashe ga. Ka sea wa or kwagh sha dooshima zum u i gbe hange hange u se er nahan yô, se tese ser se mba ijende i mimi.—Anz. 27:17.

9-10. Ka nyi i gbe u mbatamen vea umbur zum u ve lu wan mbagen kwagha?

⁹ Ka mbatamen je i gbe hange hange u vea taver ishima a ôr kwagh zum u mba ken tiônnongo  ve hii u tôôn angahar shami ga la ye. (Gal. 6:1) Doo u mbatamen vea hide a iyol ve ijime vea kav er ve kpa ve yen yô, nahan ve kpa iyange igen a gba u a wa ve kwagh. Nahan kpa, mbatamen mba den ér kwagh la a yange ve u kôôm or u i u gbe u a tsaha nan ga. (2 Tim. 4:2; Titu 1:9) Mbatamen ka vea waan or kwagh yô, ve nôngo sha er vea er tom a iyua i iliam i Aôndo a ne ve la sha inja sha u tesen or shon sha kwaghfan shi wan ishima a nan yô. Er anmgbian ve la nan doo ve ishima yô, dooshima la ngu a mgbegha ve u wasen nan. (Anz. 13:24) Nahan kpa, kwagh u ngu a lu ve kwagh u vesen yô, ka u nan Yehova icivir sha u dondon atindiakaa a na shi kuran tiônnongo sha er una lu a acôghor iyol ga yô.—Aer. 20:28.

¹⁰ Hegen se hila hen se fa shighe u i doo u se lam yô. Nahan kpa, ashighe agen nga a i doo u se hen u lun ving yô. Ka mbamtaver mba nyi nahan alaghga se tagher a mi hen imba iaven laa?

11. Ka injakwagh i nyi Yakobu yange ôrô, man er nan ve injakwagh ne i zough voughlo?

¹¹ Alaghga a taver se u wan ikyo sha kwagh u iliam yase. Orngeren Bibilo Yakobu yange ôr injakwagh igen i i pase mtaver ne wang yô. A kaa ér: “Aluer or nana nôngo gbev sha kwaghôron ga yô, nan ngu or u vough je, iyol cii kpaa nana fatyô u kôron i tsaha. Aluer se wa anyinya ulijam ken ijô sha u a̱ ungwa se yô, se kôôm a iyol cii.” (Yak. 3:2, 3) Ka i wa nyinya lijam sha zwa i kar i due sha ityou. Orhendan nyinya ka nan kôr uwegh sha lijam la sha u kôôm nyinya la shi eren i ér i tile. Aluer orhendan nyinya kera kôr uwegh sha lijam la ga yô, nyinya la ia tume toho shi kwagh la una fatyô u vihin i iyol kua or u hendan i la cii. Se kpa aluer se wa zwa wase lijam ga yô, iliam yase ia fatyô u van a mbamzeyol kpishi. De se time sha ashighe agen  a a gba u se wa zwa wase lijam, nahan se cir zwa wase yô.

12. Ka hanma shighe nahan i gbe u se “wa zwa wase lijam,” se palegh u lamene?

¹² Ka wea fa wer anmgbian u nomso shin u kwase nan ngu a mfe sha kwagh man ka kwagh u i gbe u nana ôr kwagh a mi ga nahan, ka u er nena? Ikyav i tesen yô, ka wea zua a or u nan lu ken tar u i cir tom wase nahan, ka i sar u u pinen nan wer nana ôr u er i lu eren tom wase ken tar shon yôô? Ka mimi, awashima wou a lu u bo ga. Anmgbianev asev doo se ishima shi ka i sar se u fan er ve lu yô. Shi ka se soo ser se eren msen yô, se ter ve sha ati jighilii. Nahan kpa, ka shighe u i doo u se “wa zwa wase lijam,” se palegh u lamen je la. Aluer or ngu a mfe sha kwagh u i gbe u nana ôr kwagh a mi ga man se zer zan nan iyol ser nana ôr se yô, a tese ér anmgbian la kua anmgbianev mbagen mba ve ne nan jighjigh ér nana ôr kwagh u tom wase ga la cii doo se ishima ga. Sha mimi yô, or wase môm kpa nana soo u seer anmgbianev mba nomso shin mba kasev mba ve lu ken tar u i cir tom wase la ican ga. Shi anmgbian u nomso shin u kwase u nan lu ken imba tar la kpa nana soo u pasen akaa a Mbashiada mba ve lu ken tar shon la vighe vighe shin gbenda u ve lu pasen kwagh gayô eren akaa ken tiônnongo la ga.

13. Er i er ken Anzaakaa 11:13 nahan, ka nyi i gbe hange hange u mbatamen vea ere, man ka sha ci u nyi?

¹³ Ka mbatamen je i gbe u vea dondo kwaghwan u ken Bibilo u a lu ken Anzaakaa 11:13 la yum ye. (Ôr.) Vea er kwagh ne sha u palegh u ôron ior akaa a i gbe u vea ôr ve ga yô. Kwagh ne una fatyô u taver kpishi, hemban je yô aluer ortamen la nan ngu a kwase yô. Ior mba ve vese ayol a ve ka ve seer taver ivaa ve sha u lamen sha akaa a sôngo sôngo shi pasen mbamnenge vev kua er i lu ve ken ishima la man akaa a a lu nan ve ishimanyian la. Kpa ortamen ka nan umbur ér, gba u mayange nana ôr kwase u nan “akaamyer” a ior mbagen mba ken tiônnongo ga. Mba i ver ve sha aan a tom ken tiônnongo cii ka u vea lu ior mba “ôron kwagh shi hiden geman zwa” shin mba eren aie ga. (1 Tim. 3:8; ngeren u shin kpe.) Kwagh ne tese ér ka u vea bumen mbagen shin vea eren angereke ga. Aluer kwase u ma ortamen doo nan ishima yô, nana ôr kwase la akaa a i gbe u nana fa ga la ze.

14. Kwase nana wase nom u nan u lun ortamen u injaa nena?

¹⁴ Kwase nana fatyô u wasen nom u nan sha er nana za hemen u lun ortamen u injaa her yô, sha u palegh u zeren zan nan iyol ér nana lam sha akaamyer. Aluer kwase dondo kwaghwan ne yô a tese ér nan ngu suen nom u nan, shi mba ve ôr nom u nan akaa a ve a myer la kpaa nan ngu nan ve icivir. Kpa u hemban cii je yô, nana na a saan Yehova iyol sha ci u nan ngu nôngon ér bem man mzough ve seer lun ken tiônnongo.—Rom. 14:19.

15. Yange lu Yehova ken ishima a azende a Yobu a atar la nena, man lu sha ci u nyi?

¹⁵ Se fatyô u henen akaa kpishi ken takerada u Yobu sha kwagh u shighe u lamen man u huan ving. Yobu yange tagher a atsan a vihin tsung atô kposo kposo. Shighe kar yô, iorov unyiin va u va surun un ishima shi wan un kwagh. Ior mban yange ve lu ving shighe lihe. Kpa akaa a Elifasa man Bildadi man Sofar va ôr la tese wang ér ve mba utar mban huan ving lu sha u henen gbenda u vea wase Yobu ga. Yange ve huan ving kpa ve lu henen lu sha akaa a vea ôr u tesen ér Yobu er kwagh u bo yô. Akaa agen a yange ve ôr la lu a mimi, kpa akaa kpishi a ve ôr sha iyol i Yobu man Yehova la lu ie. Yange ve wa Yobu akaa iyol ér ngu iferor. (Yobu 32:1-3) Nahan Yehova er nena sha kwagh ne? Ishima yange i vihi un a iorov mba utar mban tsung. A yila ve ér mba abumeaior, shi a kaa a ve ér ve  za sôn Yobu a zamber un Yehova sha ci ve.—Yobu 42:7-9.

16. Ikyav i bo i Elifasa man Bildadi kua Sofar la tese se nyi?

¹⁶ Se hen akaa kpishi ken kwagh u Elifasa man Bildadi man Sofar la. Kwagh u hiihii yô, gba u se palegh u ôron anmgbianev ijir. (Mat. 7:1-5) Kpa doo u se kegh ato a ve zulee cii ve se lam ye. Ka er se er nahan la ve se fa kwagh u ve lu tagher a mi la jighilii ye. (1 Pet. 3:8) Sha uhar yô, shighe u se lu lamen yô, doo u se wa ikyo sha er iliam yase ia lu kundu kundu shi se lu ôron kwagh u mimi yô. (Ef. 4:25) Sha utar yô, Yehova ka a ver ishima zulee a ungwan kwagh u se lu ôron a anmgbianev mbagen la.

17. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Elihu laa?

¹⁷ Orvannya u Yobu u sha unyiin la lu Elihu, or u ken tsombor u Aberaham. Yange kegh ato shighe u Yobu man iorov mba utar mbagen mbara lu lamen la. Ikyav tese wang ér yange ver ishima sha kwagh u ve lu ôron la zulee, sha ci u yange wa Yobu kwagh kundu kundu shi ôr kwagh sha mimi kpaa; kwaghwan ne wase Yobu gema gbenda u lu henen kwagh la. (Yobu 33:1, 6, 17) Yange hemba gban Elihu ishima u kenden a Yehova sha, lu u kenden a iyol na sha shin orumace ugen ga. (Yobu 32:21, 22; 37:23, 24) Ikyav i Elihu la tese se ér shighe ngu u huan ving, keghen ato. (Yak. 1:19) Shi kwagh la tese se ér aluer se mba wan or kwagh yô, doo u se hemba veren ishima sha u nan ér Yehova a zua a icivir, i de lu iyol yase ga.

18. Se tese ser iyua i Aôndo a ne se i lamen la gba se kwagh nena?

¹⁸ Se fatyô u tesen ser iyua i iliam la gba se kwagh sha u dondon kwaghwan u Bibilo u a kaa ér shighe u lamen ngu shi shighe u huan ving ngu la. Yange jijingi mgbegha orfankwagh Tor Solomon nger ér: “Kwaghôron u sha shighe vough yô, ngu er atam a ikyon a zenaria a i we a shin agbande a azurfa nahan.” (Anz. 25:11) Aluer se kegh ato shighe u mbagen ve lu lamen la shi se hen sha kwagh u se soo u ôron la tsembelee cii ve se ôr yô, mkaanem asev ma a lu er atam a ikyon a zenaria nahan. Ma a lu a inja shi ma a doo kpaa. Sha nahan yô, sea lamen kpishi shin sea lamen kpishi ga kpa, iliam yase ia maa mbagen, shi a doo Yehova a vese. (Anz. 23:15; Ef. 4:29) Ka gbenda u hemban doon u se tese ser se wuese iyua i lamen i Aôndo a ne se la je la!