1. Ior kpishi ka vea za mbamkombo asev sha kwa u hiihii nahan, ka nyi ka i doo ve? (Shi nenge foto kpaa.)

 TÔÔ wer orgen vea kwase na ve za mkombo ken Iyou i Tartor sha kwa u hiihii. Mba za nyer yô, ve nenge anmgbianev mba nomso man mba kasev mba eren kwagh a mbagen sha dooshima, nahan doo ve kpen kpen. Mba dugh u yemen ken ya yô, kwase la kaa a nom na ér, ‘Ior mban mba kposo a ior mbagen mba kwagh a vande zuan se a ve cii, shi kwagh ve doom kpaa.’

2. Er nan ve mbagenev ve de u civir Yehova?

² Dooshima u a lu hen atô u ior mba Yehova la ngu kposo. Nahan kpa, Mbashiada mba Yehova kpa ka ior mba ve yen yô. (1 Yoh. 1:8) Nahan ka sea faan anmgbianev ken tiônnongo sea seer yô, se hemban nengen a mbamshi vev. (Rom. 3:23) Kwagh ka a er i vihi yô, mbagenev de mbamyen mba anmgbianev yange ve u civir Yehova.

3. Ka ieren i nyi a fa mba ve lu dondon Yesu sha mimi la a mi? (Yohane 13:34, 35)

³ Hide nenge ivur i ngeren ne a har sha mi la. (Ôr Yohane 13:34, 35.) Ka nyi ior vea fa Mbakristu mba mimi sha mi? Ka sha u eren kwagh a mshi shio ga, kpa ka sha dooshima. Yesu yange kaa heen ér: ‘Ka sha kwagh ne man ne fa er ne lu mbahenen av ye’ ga. Kpa a kaa ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea fa er ne lu mbahenen av ye.” Sha nahan yô, Yesu lu kaan ér mba ve lu Mbakristu ga la kpa vea fa mba ve lu dondon un sha mimi la sha dooshima ve u tangen iyol ga la.

4. Ka nyi alaghga mbagenev vea soo u fan sha kwagh u Mbakristu mba mimi?

⁴ Alaghga mbagenev mba ve lu Mbashiada mba Yehova ga yô vea pine ér: ‘Dooshima ka a wase se u fan mba ve lu dondon Yesu sha mimi la nena? Yesu yange tese ér mbaapostoli nav doo un ishima nena? Mimi je se fatyô u dondon ikyav i Yesu la nyianaa?’ Doo u Mbashiada vea hen sha mbamlumun mba sha mbampin mbara zulee. Aluer se mba eren nahan yô, se hemba eren a ior doo doo, hemban je yô shighe u se nenge a mbamyen vev yô.—Ef. 5:2.

5. Pase inja i mkaanem ma Yesu ma i nger ken Yohane 15:12, 13 la.

⁵ Yesu yange pase ér dooshima u tangen iyol ga la una lu ikyav i a fa mbadondon un a mi yô. (Ôr Yohane 15:12, 13.) Umbur wer Yesu yange wa ve tindi ér: “Doo nen ayol a en, vough er ne doom ishima nahan.” Inja i kwagh ne ér nyi? Yesu pase ér gba u mbagenev vea doo se ishima a hemba iyol yase, shin se lu a dooshima u ka a mgbegha Orkristu nan kegh iyol u kpen sha ci u Orkristu ugen la. b

6. Mkaanem ma Aôndo tese er dooshima a lu hange hange la nena?

⁶ Mkaanem ma Aôndo tese ér dooshima ngu hange hange. Ikyav i tesen yô, ior kpishi ka avur a Bibilo a a hembe doon ve je ne: “Aôndo ka dooshima.” (1 Yoh. 4:8) “Or u nan we ndor a we nana̱ doo u ishima kpee je, er iyol you nahan.” (Mat. 22:39) “Dooshima cirin asorabo kpishi.” (1 Pet. 4:8) “Dooshima been mayange ga.” (1 Kor. 13:8) Avur ne kua agen kpishi tese er i gbe hange hange u se lu a ieren i doon tsung ne yô.

7. Satan una fatyô u tesen ior ér ve doo ayol a ve sha mimi shi ve lu ken mzough ga sha ci u nyi?

 ⁷ Ior kpishi ka ve pine ér: ‘Ukwaghaôndo cii senge ér ityesen ve ka i mimi, kpa hanma ve yô gem tesen kwagh ugen kposo sha kwagh u Aôndo, nahan me er nan ve me fa kwaghaôndo u a lu u mimi laa?’ Satan nôngo due a ukwaghaôndo mbaaiev kpishi, nahan ka i taver ior u fan kwaghaôndo u a lu u mimi la. Kpa mayange una fatyô u zuan ior mba ken akuraior kposo kposo sha tar cii hingir gungur môm shi doon ayol a ve ga. Ka Yehova tseegh una fatyô u eren kwagh la ye. Se fa nahan sha ci u, ka hen Yehova dooshima a dugh ye. Nahan ka mba jijingi u Yehova a lu hemen ve shi Yehova a lu a ve la tseegh vea fatyô u doon ayol a ve sha mimi ye. (1 Yoh. 4:7) Ka nahan ve Yesu yange kaa ér a lu mbadondon un tseegh vea doo ayol a ve sha mimi ye.

8-9. Ior kpishi nenge er Mbashiada mba Yehova ve doo ayol a ve nahan, ve kaa ér nyi?

⁸ Er Yesu yange tsenga ôron nahan, ior kpishi mba fe mbadondon un mba mimi la sha dooshima u a lu hen atô ve la. Ikyav i tesen yô, anmgbian ugen mba yer un ér Ian, a umbur kwagh u yange er shighe u za mkohol u vesen sha kwa u hiihii yô. Yange i er mkohol la hen ijiir i eren anumbe ikyua a ya na. Ian vande zan hen ijiir la u za nengen anumbe iwer kar kpuaa cii ve i er mkohol ne ye. A kaa ér: “Ieren i mba ve va mkohol ne la kaha kposo a i mba yange ve za anumbe la. Mbashiada lu eren kwagh sha icivir shi ve wuha iyol tsembelee, shi mbayev vev lu eren kwagh sha inja.” Shi a kaa wener: “U hemban cii yô, ior mban lu er kwagh u ve lu a mi la kuma ve shi mba a zayol ga nahan. Man lu kwagh u m lu keren je la. M umbur kwaghôron môm u yange i na sha iyange la ga, kpa mayange ieren i Mbashiada mbara hungur mo ga.” c Ka dooshima u a lu hen atô wase la a ne ve se lu a ieren ne ye. Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev doo se ishima, nahan ka se er kwagh a ve kundu kundu man sha icivir kpaa.

⁹ Anmgbian ugen iti na ér John, un kpa ka kwagh u yange za mkombo u tiônnongo sha kwa u hiihii ve nenge a mi je la. A kaa ér, “Kwagh u yange doom kpishi yô, ve cii ve lu er ka azende nahan, je yô m hen mer or môm ken a ve nan eren kwaghbo ga. Dooshima ve u mimi la na yô, m kure ikyaa mer m zua a kwaghaôndo u mimi.” d Akaa a ior mba se ter kwagh ve ne kua a mbagenev kpishi ve ôr yô, tese ér ior mba Yehova ka Mbakristu mba mimi.

10. Ka hanma shighe nahan ka i hemba doon u se tese dooshima u Mbakristu laa? (Shi nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

¹⁰ Er i pase sha ikyumhiange i hiihii la nahan, or u civir Yehova môm u lun a isholibo iyol ga nan ngu ga. Nahan ashighe agen mba se civir Yehova a ve imôngo la vea ôr shin vea er kwagh u una na ishima ia vihi se yô. e (Yak. 3:2) Shighe u kwagh a lu nahan yô, se fatyô u tesen ser mimi je ve doo se ishima sha gbenda u se er kwagh a ve la. Nahan ka nyi se fatyô u henen ken Yesu sha gbaa nee?—Yoh. 13:15.

11. Ka ieren i bo i nyi Yakobu man Yohane yange ve lu a mi? (Shi nenge foto kpaa.)

¹¹ Yesu yange ver ishima ér mbadondon un ve eren kwagh a mshi shio ga. Kpa yange a kôôm ve sha dooshima shi a wase ve sha  er vea lu a aeren a dedoo, nahan Yehova una lumun ve yô. Kwagen la, mbaapostoli mba Yesu uhar, Yakobu man Yohane, kaa a ngô ve ér a za ôr Yesu a ver ve sha aan a vesen ken Tartor. (Mat. 20:20, 21) Kwagh u Yakobu man Yohane er ne tese ér ve wa imanger shi ve soo ér vea hemba mbagenev.—Anz. 16:18.

12. Lu Yakobu man Yohane tseegh ve tese ieren i bo yee? Ta iwanger.

¹² Lu Yakobu man Yohane tseegh ve tese ieren i bo sha iyange la ga. Nenge ase kwagh u mbaapostoli mbagen mbara yange ve er ne: “Mba pue mbagenev mbara mba ongo kwagh ne yô, ishima vihi ve a anmgbianev mba uhar mbara.” (Mat. 20:24) Hen ase er alaghga Yakobu man Yohane kua mbaapostoli mbagen mbara yange vea lu zôhôn keren amo yô. Alaghga mbagenev mbara yange vea kaa ér: ‘Ne hen ner ne hemba see? Er nan ne kaan ner i ver ne sha ian i vesene? Ka ne tseegh ne eren tom vea Yesu yee? Se kpa se kuma u lun sha aan a vesen er i sar ne nahan!’ Se fa jighilii ga, kpa kwagh u se fe yô, mbaapostoli mbara yange ve kera er kwagh hen shighe la u tesen ér ve doo ayol a ve ga.

13. Ka nyi Yesu yange er shighe u mbaapostoli nav gba anyiman laa? (Mateu 20:25-28)

¹³ Yesu yange nenge sha zayol ne nena? Yange ishima vihi un a ve ga. Mayange je kaa ér una za ker mbaapostoli mba hemban doon  inja mba hiden a ayol a ve ijime mba vea eren kwagh a mbagen sha dooshima ga. Yange lam a ve kundu kundu shi wa ishima a ve. (Ôr Mateu 20:25-28.) Yange za hemen u eren a ve doo doo, shin er lu hiin ve u gban anyiman sha kwagh u or u nan hembe ken a ve la ga nahan kpaa.—Marku 9:34; Luka 22:24.

14. Ka ieren i nyi yange i dumbur ape mbaapostoli mba Yesu vese laa?

¹⁴ Yesu yange fa je ér ieren i hen ijiir i mbaapostoli nav vese la ia bende a ve. (Yoh. 2:24, 25) Yange ve vese hen ijiir i mbahemenev mba kwaghaôndo hemban veren ishima sha u keren icivir man aan a vesen yô. (Mat. 23:6; nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Shinagoge—U Yesu man Mbahenen Nav Pasen Kwaghaôndo Ker La,” ken Iyoukura i Aipor 1, 2010, p. 16-18.) Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda kpa nengen ér ve hemba mbagenev. f (Luka 18:9-12) Yesu yange fa je ér, ieren la ia fatyô u benden a mbahenen nav sha gbenda u ve nengen mbagenev la. (Anz. 19:11) Yange ver ishima ér mbahenen nav ve eren kwagh a mshi shio ga, shi yange vea er kwagh shami ga kpa a wa ishima a ve. Yange fa er ve soo u eren kwagh u dedoo yô, nahan tese ve u hiden a iyol ijime shi eren a mbagenev doo doo, geman palegh u gban anyiman sha kwagh u or u nan hembe la.

15. Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u za hemen hen atô u Yakobu man Yohane kua mbahenen mbagenev laa?

¹⁵ Se fatyô u henen akaa kpishi ken kwagh u Yakobu man Yohane la. Yange ve lu a ian i sônon ér i ver ve sha aan a vesen ken Tartor ga. Mbaapostoli mbagen mbara kpa er kwagh shami ga. Yange ve kera er kwagh u vea za hemen u lun ken mzough ga. Nahan kpa, Yesu yô er kwagh a mbaapostoli nav mba 12 mbara cii kundu kundu man ken bem. Ka nyi se hen ken kwagh ne? Gba u se hemba veren ishima sha kwagh u mbagen ve er la ga, kpa se ver ishima sha gbenda u se er kwagh shighe u ve er kwagh u shami ga la. Ka nyi ia wase se? Shighe u anmgbian nan er kwagh u vihin se yô, se pine iyol yase ser: ‘Er nan ve kwagh u a er ne a vihim yum nahana? Kwagh ne tese ma ieren i i gbe u me sôr yôô? Anmgbian u a er kwagh u vihin mo ne ngu nôngon a ma zayol shinii? Aluer m nenge mer ishima vihim ka sha inja je kpa, me fatyô u den kwaghbo shon sha ci u nan doom ishima kpa?’ Ka sea eren kwagh a anmgbianev sha dooshima yô, kwagh la a tese ér se mba mbadondon Yesu mba mimi.

16. Ka nyi igen kpa se fatyô u henen ken ikyav i Yesu laa?

¹⁶ Ikyav i Yesu ver la i tese se er i doo u se tôv se fa mlu u anmgbianev asev yô. (Anz. 20:5) Yesu fe kwagh u ken ishima i or, kpa se yô se fatyô ga. Nahan kpa, se fatyô u wan ishima a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev shighe u ve er kwagh u vihin se yô. (Ef. 4:1, 2; 1 Pet. 3:8) Aluer se fa mbamlu vev yô, a hemba lun se ican ga u wan ishima a ve. Nenge ase ikyav ne.

17. Ortamen u sôron atôônanongo yange seer fan anmgbian ugen nahan, kwagh la wase un nena?

¹⁷ Ortamen u sôron atôônanongo hen ningir ugen ken veghertar u Afrika umbur kwagh u anmgbian u hen tiônnongo ugen u yange za sôr yô. Sha hiihii la, ortamen u sôron atôônanongo la hen ér anmgbian ne vihi kwagh. Nahan a er nena? A kaa ér: “Yange m palegh un ga, kpa m kange ishima mer me seer  fan un.” Eren nahan yô, a seer fan gbenda u yange i yese anmgbian ne la, man er kwagh shon a bende a gbenda u a eren kwagh a mbagenev la yô. Shi a kaa ér: “M va fa er anmgbian ne a lu nôngon kpoghuloo geman inja ér una eren a mbagenev kundu kundu yô, kwagh na seer doon mo. Maa se ya ijende.” Sha mimi yô, ka sea seer fan anmgbianev asev mba nomso man mba kasev yô, i hemba lun se zange u eren a ve doo doo.

18. Ka mbampin mba nyi i doo u se pine iyol yase shighe u anmgbian nan hii se iyongo? (Anzaakaa 26:20)

¹⁸ Ashighe agen se nenge ser doo u se za lam a anmgbian u nan hii se iyongo yô. Kpa doo u se hii pinen iyol yase mbampin mban: ‘M fa kwagh ne kumam kpa?’ (Anz. 18:13) ‘A er kwagh ne sha apera?’ (Orpa. 7:20) ‘M vande eren imbakwagh ne a orgene?’ (Orpa. 7:21, 22) ‘Aluer m za lam a na sha kwagh ne nahan, a hingir zege kwagha?’ (Ôr Anzaakaa 26:20.) Ka sea tôô shighe sea hen sha mbampin mban nahan yô, se nenge ser guda se de anmgbian wase u a doo se ishima la kwaghbo.

19. U kange ishima wer u er nyi?

¹⁹ Mbashiada mba Yehova mba tesen ér ve mba mbahenen mba Yesu mba mimi sha u doon ayol a ve. Hanma wase cii ka nan tese ér nan ngu orhenen u Yesu u mimi, sha u tesen anmgbianev mba nomso man mba kasev dooshima u tangen iyol ga la, shin er ve yen nahan kpaa. Ka sea eren nahan yô, kwagh ne a wase mbagenev u fan kwaghaôndo u mimi ne, shi a wase ve u va civir Yehova Aôndo u dooshima a dugh hen a na la a vese imôngo. Yô se kange nen ishima u tesen dooshima u ka a na i fa Mbakristu mba mimi la her.