1-2. (a) Ka mlu u nyi yange Paulu lu ker shighe u nger washika hen Mbaefese la, man lu nyi i na ve nger ve washika nee? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

 SHIGHE u i wuhe apostoli Paulu hen ya na ken Roma la je kpa, yange soo wener una taver anmgbianev nav asema. Kpa lu u una fatyô u nengen a ve shigh a shigh ga, nahan a nger ve uwashika. Yange nger washika ugen la ken inyom i 60 shin 61 nahan, hen Mbaefese.—Ef. 1:1; 4:1.

² Cii man shighe ne yô, Paulu tôô shighe pase loho u dedoo ken Efese shi tese ve anyom kar nôngo u kuman er pue nahan ken ijime. (Aer. 19:1, 8-10; 20:20, 21) Anmgbianev nav yange ve doo un ishima kpishi, nahan soo ér una wase ve ve za hemen u civir Yehova sha mimi. Nahan kpa, er nan ve yange nger Mbakristu mba i shighe ve mkurem la washika sha kwagh u ime man iwangere? Man ka nyi Mbakristu cii vea fatyô u henen sha kwagh u nger nee? De se time nen sha mbampin mban.

VE DUE KEN IME VE VA KEN IWANGER

3. Ka asember a nyi Paulu ter ken washika na u nger hen Mbaefese laa?

³ Paulu yange nger Mbakristu mba ken Efese la washika kaa ér: “Yange ne lu ime, kpa hegen ne mba iwanger.” (Ef. 5:8) Paulu yange er tom a ishember i “ime” man “iwanger” la u tesen er mba ken Efese mban gema sha gbenda u doon tsung yô. De se nenge er i hii ve Paulu yange kaa ér mba ken Efese mban vande ‘lun ken ime’ yô.

4. Ka sha igbenda i nyi nahan Mbaefese lu ken kwaghaôndo u aiegh?

⁴ Kwaghaôndo u aiegh. Cii ve mba ken Efese la hingir Mbakristu yô, yange ve dondon atesen a kwaghaôndo u aiegh  shi ve lumun a ahir a eren kpaa. Yange i maa aôndo u i yilan ér Artemi la, ken gar u Efese u ior mba hen shighe la ve nengen ér ka imaagh ki hemban doon sha won cii yô. Ior yange ve za ken tempel u i maa aôndo shon ker la u za civir akombo. Mbaeren ityomaveegh man mbakpengav yange ve zua a inyaregh kpishi sha ci u yange ve er mbaaôndo mban man utempel vev mbara nahan ior ve va yamen. (Aer. 19:23-27) Shi yange ior kpishi ken Efese eren ahir.—Aer. 19:19.

5. Ka sha igbenda i nyi nahan Mbaefese eren idya?

⁵ Idya i eren. Ior mba ken Efese yange ve wa idya kpishi shi ve nengen ieren ve ne ér ka kwagh u ihyeenegh kpaa ga. Yange i hemban tesen akaa a idyaa hen mbaagirigi mba anumbegh kua hen uiniongo mba ve eren la. (Ef. 5:3) Mba ken Efese kpishi kera lu ‘wan atindi a sha kwagh u aeren a wang la ikyo ga.’ Inja na yô, asema a ve yange wa “akpema.” (Ef. 4:17-19) Shighe u ve lu a fa atindi a Yehova ga la, yange imoshima ve naan ve ibo shighe u ve er kwagh u bo ga. Ishima yange i taan ve kwe sha gbenda u Yehova nengen ieren ve la cuku kpaa ga. Sha nahan yô, Paulu kaa ér “mbamhen vev wa ime, mba paleghaa a uma u a dugh hen Aôndo la.”

6. Er nan ve Paulu yange kaa a Mbaefese ér ‘hegen mba iwanger’?

⁶ Kpa Mbaefese mbagen yô, due ken ime kera. Ka nahan ve Paulu nger ér, “hegen ne mba iwanger ken Ter” ye. (Ef. 5:8) Yange mba hiin u dondon akaawan a Yehova yô, kwagh la hingir iwanger hen a ve shi lu wasen ve u fan kwagh u vea er yô. (Ps. 119:105) Mbaefese mban yange ve de aeren a kwaghaôndo u aiegh a ve eren la kua aeren a idyaa la kpaa. Yange ve ‘hingir mbakaven Aôndo’ shi ve lu nôngon sha afatyô ve cii ér vea civir Yehova shi vea er ishima na.—Ef. 5:1.

7. Ka sha igbenda i nyi nahan mlu wase a lu er Mbakristu mba ken Efese laa?

⁷ Se kpa, cii ve se fa mimi yô, yange se lu ken kwaghaôndo u aiegh shi se eren akaa a hôngorogh. Se mbagenev se eren uiniongo mba kwaghaôndo u aiegh; se mbagen di  se eren ijimba. Kpa er se va fa akaawan a Yehova sha kwagh u a lu u vough man u vough ga la yô, se gema inja. Nahan se hii u eren kwagh sha gbenda u a soo la. Kwagh la na yô, se zua a averen kpishi. (Yes. 48:17) Nahan kpa, se mba tagher a mbamtaver her. Gba u se undu ime i yange se lu ker la, se ‘za hemen u zenden er ônov mba iwanger nahan.’ Se er kwagh ne nena?

PALEGH IME

8. Sha kwagh u Mbaefese 5:3-5 a ôr yô, lu nyi gba u Mbaefese vea palegha?

⁸ Ôr Mbaefese 5:3-5. Yange gba u Mbakristu mba ken Efese la vea za hemen u vendan aeren a vihin Yehova ishima la ve, a tese ér ve due ken ime kera ye. Kwagh la yange lu aeren a idyaa tseegh ga, kpa wa alam a dang kpa ker. Paulu yange umbur Mbaefese mbara ér gba u vea palegh akaa ne aluer ve soo u yan “dyako ken Tartor u Kristu man u Aôndo” la yô.

9. Er nan ve i doo u se palegh nyityôkwagh i ia na se hingir u za eren idya ciili?

⁹ Se kpa, gba u se wa ikyo sha er se za hemen u eren akaa a ‘gbilinigh a ken ime la’ ga yô. (Ef. 5:11) Aluer or ngu nengen shin ungwan akaa a hôngorough gayô ôron akaa a dang shin a ijimbagh yô, ica a gba ga tsô nan kpa nana hingir u eren akaa shon. (Gen. 3:6; Yak. 1:14, 15) Ken tar ugen la, anmgbianev yange ve ver ijiir igen sha ahumbe i vea lamen her shi vea tindin ayol a ve a ilyoho yô, man ve lu ker gbing. Sha hiihii la, ve mba hemban iyenge ve lu lamen sha kwagh u Yehova. Kpa shighe kar yô, ve hii u lamen alam a ndôhôr Yehova ishima. Alam a ve ne yange nôngo u lun a idyaa tseegh. Anmgbianev mban kpishi kaa ér alam ne yange na yô, ve hingir u eren idya.

10. Satan ka a nôngo ér una tsugh se nena? (Mbaefese 5:6)

¹⁰ Tar u Satan ne ka u nôngo ér ua tsugh se, se na jighjigh ser akaa a Yehova a nenge ér ka a idyaa shi nga wang ga la cii ka a bo ga. (2 Pet. 2:19) Kpa kwagh ne ka kwagh u kpiligh se iyol ga! Diabolo hii u nzughul a ior ka kwagh u nyian a mi ga, man ka a er kwagh ne sha er una yange ve u fan kwagh u a lu u dedoo man u bo la yô. (Yes. 5:20; 2 Kor. 4:4) Ka nahan ve ufiim man icer i i tesen sha utelevishen kua ajiir a sha Intanet la ka a tesen akaa aa a hendan a atindi a Yehova a perapera la ye! Satan soo ér se nenge ser akaa a hôngorough man a idyaa aa a mgbough sha tar nyian ne, ka a bo ga shi ka a nan or msaanyol.—Ôr Mbaefese 5:6.

11. Kwagh u yange er Angela la tese er i gbe u se dondo kwaghwan u injaa u ken Mbaefese 5:7 la nena? (Shi nenge foto kpaa.)

¹¹ Satan soo ér se ya ijende a ior mba vea na a hemba taver se u ungwan imo i Yehova yô. Ka nahan ve Paulu yange kaa a Mbaefese ér: “De nyôron nen nongo a ve sha akaa ne ga” ye; ka mba ve eren akaa a Aôndo a nenge ér ka a bo la je la. (Ef. 5:7) Nahan gba u se wa ikyo nyian a hemba Mbaefese mba sha ayange a tsuaa la, sha ci u ka se lamen vea ior shigh a shigh, shi ka se lamen vea ior sha Intanet kpaa. Anmgbian u kwase ugen ken veghertar u Ashia, iti na ér Angela, a yange va fa er u yan ijende vea ior mba u fe ve ga sha Intanet la i lu kwaghbo yô. A kaa ér: “Kure kure tsô mhen wam hii u geman. Kwagh la na yô, m hii u yan ijende vea ior mba ve waan akaawan a Bibilo ikyo ga yô. Ica i gbe ga yô, m hii u nengen mer, aluer m ngu eren akaa  a Yehova a soo ga la kpa, kwagh a zayol ga.” Kpa kwagh ka a er i doo yô, mbatamen yange ve wase Angela u hiden sôron inja. Angela kaa ér: “Hegen ne, m hemban henen sha kwagh u Yehova a u eren akaa sha Intanet la.”

12. Ka nyi ia wase se u eren kwagh u Yehova a nenge ér ka u dedoo la, geman palegh u bo?

¹² Gba u se hendan a mhen u taregh u ior ve nengen idya ér ka kwaghbo ga la. Sha ci u se fa ser ka kwaghbo. (Ef. 4:19, 20) Doo u se pine iyol yase ser: ‘M nôngon sha afatyô wam cii mer me palegh u yan ijende a mba m eren tom imôngo a ve man mba ken kelase wam kua mbagenev mba ve we atindi a Yehova a perapera ikyo ga la kpa? Ka m taver ishima m dondo kwagh u Yehova a kaa ér ka u shami man u shami ga la aluer alaghga mbagenev ve nengem ér m hemba perapera kpa?’ Ken tiônnongo u Kristu je kpa, gba u se wa ikyo shighe u se lu tsuan mba vea lu azende ase yô, er 2 Timoteu 2:20-22 a ôr nahan. Gba u se fa ser ka hanma or ken tiônnongo nana wase se ér se za hemen u civir Yehova sha mimi ga.

EREN KWAGH “ER ÔNOV MBA IWANGER NAHAN”

13. Inja i u “zenden er ônov mba iwanger” la ér nyi? (Mbaefese 5:7-9)

¹³ Paulu yange taver Mbaefese mba ve lu Mbakristu la ishima ér ve za hemen u palegh ime tseegh tsô ga, kpa a kaa a ve ér ve ‘za hemen u zenden er ônov mba iwanger nahan.’ (Ôr Mbaefese 5:7-9.) Inja i kwagh ne ér nyi? U ôron zevera yô, ka u eren kwagh er Mbakristu mba mimi nahan hanma shighe cii. Gbenda môm u se fatyô u eren kwagh ne yô, ka u ôron Bibilo shi henen i man u ôron ityakeda yase i pasen Bibilo la. Nahan gba hange hange u se ver ishima sha ikyav i Yesu Kristu, un u a lu “iwanger i tar” la, shi se ver ishima sha atesen a na kpaa.—Yoh. 8:12; Anz. 6:23.

14. Icighan jijingi una wase se nena?

¹⁴ Shi gba u icighan jijingi u Aôndo una wase se sha er se za hemen u eren kwagh “er ônov mba iwanger nahan” yô. Sha ci u nyi? Sha ci u ka zange u lun wang ken tar u u iv a idya ker kpishi ne ga. (1 Tes. 4:3-5, 7, 8) Icighan jijingi una wase se u palegh  mhen u taregh ne kua mhen u kpeegh u ior ve lu a mi sha akaa, ve ve nengen a er Yehova nahan ga la. Shi icighan jijingi una wase se u lun a “hanma ieren i dedoo man i perapera.”—Ef. 5:9.

15. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u zuan a icighan jijingi? (Mbaefese 5:19, 20)

¹⁵ Gbenda môm u se fatyô u zuan a icighan jijingi yô, ka u sônon ser Yehova a na se un. Yesu yange kaa ér Yehova una na “mba ve sônon un icighan jijingi la cii” icighan jijingi na. (Luka 11:13) Shi ka sea wuese Yehova ken mbamkombo asev yô, se zua a icighan jijingi. (Ôr Mbaefese 5:19, 20.) Akaa a dedoo a icighan jijingi a wasen se u eren la ka a na se lu a aeren a doon Aôndo.

16. Ka nyi ia wase se u tsuan akaa sha injaa? (Mbaefese 5:10, 17)

¹⁶ Shighe u se lu tsuan akaa a hange hange a i gbe u se er yô, doo u se ker u fan “ishima i Yehova” shi eren sha mi kpaa. (Ôr Mbaefese 5:10, 17.) Aluer se mba keren akaawan a Bibilo aa a zough sha mlu wase yô, kwagh la una tese ér se mba keren u fan mnenge u Aôndo sha kwagh u se soo u eren la. Nahan er se lu dondon akaawan shon la, a kera lu se ican ga u tsuan akaa sha inja.

17. Se er kwagh a shighe wase sha inja nena? (Mbaefese 5:15, 16) (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁷ Paulu shi yange wa Mbakristu mba ken Efese la kwagh ér ve eren kwagh a shighe ve sha inja. (Ôr Mbaefese 5:15, 16.) Orhyom wase Satan u a lu “Iferor” la soo ér se tume ityough eren akaa a taregh sha er se kera zua a ian i eren Aôndo wase tom ga yô. (1 Yoh. 5:19) Alaghga Orkristu nana hemba veren ishima sha u keren inyaregh shin zan makeranta kpishi gayô eren ityom igen a u eren Yehova tom la. Aluer nan er nahan yô, a tese ér nan hii u lun a mhen u taregh. Jighilii yô, akaa ne ka a bo ga, kpa doo u aa hingir kwagh u hiihii ken uma wase ga. Kwagh u una wase se ve se fatyô u zenden “er ônov mba iwanger nahan” yô,  ka u ‘eren kwagh a shighe wase sha inja.’ Inja na yô, ka u hemban veren ishima sha a kaa a hange hange la.

18. Ka nyi Donald yange er ve i wase un u eren kwagh a shighe na sha injaa?

¹⁸ Ker igbenda i u seer eren Yehova tom yô. Ka kwagh u anmgbian ugen ken tar u South Africa yange er je la, iti na ér Donald. A kaa ér: “Yange m hen sha mlu wam, nahan m sôn Yehova mer a wasem sha er me seer eren tom u pasen kwagh yô. Shi m sôn mer ma m zough a tom u ua nam ian i seer pasen kwagh yô. Man sha iwasen i Yehova yô, m zua a tom u injaa. Nahan mo vea kwase wam se hii u eren pania u keke.”

19. Se er nan ve se za hemen u “zenden er ônov mba iwanger nahan”?

¹⁹ Washika u Paulu nger hen Mbaefese la yange una wase ve u civir Yehova sha mimi je ka u henen a hen ga. Se kpa, kwaghwan u a dugh hen Yehova ne la una fatyô u wasen se. Kwaghwan la una wase se u tsuan iemberyolough man azende sha inja, er se vande henen nahan. Shi kwaghwan u Yehova la una wase se, se za hemen u timen ken Mkaanem ma Aôndo nduuluu sha er iwanger i mimi la ia hemen se ken akaa a se eren cii yô. Shi kwaghwan la ka a wase se u fan mluainja u icighan jijingi, u ka a na se lu a aeren a injaa la. Aluer se mba dondon kwagh u Paulu nger la yô, kwagh la una wase se u tsuan akaa sha inja, man a lu akaa aa a zough sha mnenge u Yehova yô. Kwagh ne una na se fatyô u palegh ime i tar ne, geman lun ken iwanger!