1. Ka nyi nahan alaghga mbacivir Yehova sha mimi vea ta akperan sha mini?

 DOO se kpishi er se fe ser doo Yehova a ior nav yô! Bibilo kaa ér: “Doo TER a ior Nav.” (Ps. 149:4) Nahan kpa, ashighe agen iyol ka i kpe mbagenev sha ci u ka i lu ve inja er doo Yehova a ve ga nahan. Mbacivir Yehova sha mimi mbagenev mba i ôr kwagh ve ken Bibilo la kpa, ashighe agen yange i lu ve nahan.—1 Sam. 1:6-10; Yobu 29:2, 4; Ps. 51:11.

2. Ka unô nahan Yehova ka a lumun ve?

² Bibilo tese wang ér uumace mba ve yina ne kpa, Yehova una fatyô u lumun ve. Sha nyi gbenda? Gba u se na Yesu jighjigh shi se er batisema. (Yoh. 3:16) Ka se er kwagh ne sha u tesen ken igbar ser se gema ishima sha asorabo ase shi se tôndo zwa a Aôndo ser se er ishima na. (Aer. 2:38; 3:19) Ka i saan Yehova iyol kpishi zum u se er akaa a ka a na se ya ijende a na ne yô. Ka sea nôngo kpoghuloo ser se kure iceghzwa i se er ser se civir Yehova la yô, i doo un a vese shi a nenge ér se mba azende a na a kôôsôô.—Ps. 25:14.

3. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

³ Kpa er nan ve ashighe agen ka i lu mbagenev er doo Yehova a ve ga? Yehova ka a tese ér doo un a or nena? Man Orkristu nana er nan ve nana seer lun a vangertiôr ér doo Aôndo a nana?

ER I HII VE KA I LU MBAGENEV ER DOO YEHOVA A VE GA YÔ

4-5. Aluer ka se inja er se gba kwagh ga je kpa, ka nyi i doo u se fa?

⁴ Se mbagenev yô, shighe u se lu iyev la je yange i lu se er se gba kwagh ga nahan. (Ps. 88:15) Anmgbian ugen iti na ér Adrián, a kaa ér: “Hanma shighe yô, yange i lum er m gba kwagh ga nahan. Ka m umbur er shighe u m lu iyev la m eren msen mer tsombor wam ma u va nyer ken Paradiso yô.  Kpa mo iyol yam yô, m nengen mer m kuma u va nyôron ker ga.” Anmgbian ugen iti na ér Tony, yange vese hen tsombor u mbamaren nav lu Mbashiada ga yô, a kaa ér: “Iyange i môm kpa, mbamaren av kaan a mo ér m doo ve ishima ga, shi mayange ve taan ave vanger a mo kpaa ga. Kwagh la na yô, i lum er me fatyô u eren kwagh môm sha ishima ve ga nahan.”

⁵ Aluer ashighe agen ka i lu se er se gba kwagh ga yô, doo u se umbur ser ka Yehova iyol na yange urugh se va a mi hen a na ye. (Yoh. 6:44) Ka a nenge a aeren a dedoo a se lu a mi, a alaghga se iyol yase se fatyô u nengen a a ga yô. Shi a fa kwagh wase hemba er se fe iyol yase la. (1 Sam. 16:7; 2 Kron. 6:30) Nahan er a kaa a vese ér se gba kwagh yô, doo u se na un jighjigh.—1 Yoh. 3:19, 20.

6. Yange lu apostoli Paulu ken ishima nena sha asorabo a yange er ken ijime laa?

⁶ Se mbagenev cii ve se va fa mimi yô, alaghga yange se er akaa a a ne ishima ka i shi nan se ibo yô. (1 Pet. 4:3) Mbagenev mba ve civir Yehova anyom a kar je kpa, ka ve nôngon a mbamyen vev. We kpa, ishima ngi nan we ibo ér Yehova una de u a kwaghbo gaa? Aluer ka nahan yô, fa wer mbacivir Yehova sha mimi mbagenev kpa yange ve tagher a imba zayol ne, nahan ishima i de ze u iyol ga. Ikyav i tesen yô, zum u apostoli Paulu hen sha mbamyen nav yô, lu un er kwagh tser un nahan. (Rom. 7:24) Kpa Paulu vande geman ishima sha asorabo na shi er batisema. Nahan kpa yange nenge iyol na ér, un “hemba gban ijime ken mbaapostoli cii” shi un “hemba” isholibo i eren kpaa.—1 Kor. 15:9; 1 Tim. 1:15.

7. Ka nyi i gbe u se fa sha kwagh u asorabo a ngise se er laa?

⁷ Ter wase u sha la tôndo zwa ér una de se a asorabo ase aluer se gema ishima yô. (Ps. 86:5) Nahan aluer se gema ishima sha mimi yô, Yehova una de se a asorabo ase er a tôndo zwa nahan.—Kol. 2:13.

8-9. Ka nyi se er shighe u i lu se ken ishima er mayange se fatyô u eren kwagh u doon Yehova vindi vindi ga?

⁸ Se soo ser se civir Yehova er se fetyô la cii. Nahan kpa, ka i lu mbagenev inja er mayange vea fatyô u eren kwagh u doon Yehova ga nahan. Anmgbian u kwase ugen iti na ér Amanda, a kaa ér: “Ka m shi henen mer gba u saa me za hemen u seer eren akaa ken nongo u Yehova ve a tese ér m ngu civir un sha afatyô wam cii ye. Nahan ashighe kpishi ka m nôngon mer me er akaa a a gande agee am yô. Mea faantyô u eren a ga yô, i lum er kwagh hembam shi m va Yehova ahenge nahan.”

⁹ Se er nan ve se lu a vangertiôr ser se fatyô u eren kwagh sha ishima i Yehova? Umbur wer Yehova sendegh ér se er kwagh u a hembe agee a ase ga. Mayange je veren ishima ér se er kwagh u se fatyô u eren ga la ze. Hanma kwagh u se nôngo se er cii yô, ka a wuese. Shi hen sha kwagh u ior mba Bibilo i ôr kwagh ve ér yange ve civir Yehova a ishima ve cii la. Ikyav i tesen yô, hen sha kwagh u Paulu. Yange er tom kpoghuloo anyom imôngo shi zende ukilomita udubu imôngo shi ver atôônanongo kpishi. Kpa akaa nga va gem ken uma na yô, Aôndo venda un sha ci u a kera fatyô u eren tom u pasen kwagh la er ngise eren la ga yumu? Ei. A za hemen u eren kwagh u fatyô la, nahan Yehova ver un doo doo. (Aer. 28:30, 31) Se kpa ashighe agen se kera fatyô u eren kwagh u yange se vanden eren sha ci u Yehova la ga. Kpa kwagh u a hembe gban un kwagh yô, ka awashima u se lu a mi ve se lu eren kwagh shon la. De se nenge nen ase igbenda igen i Yehova a tesen ér doo un a vese yô.

 YEHOVA KA A TESE ÉR DOO UN A VESE NENA?

10. Se er nan ve se “ungwa” Yehova una lu kaan a vese ser un lumun se? (Yohane 16:27)

¹⁰ A na se Bibilo. Yehova ka a ker igbenda i tesen ior nav ér ve doo un ishima shi un lumun ve. Bibilo ôr kwagh u ajiir ahar a yange kaa a Yesu ér ngu Wan na u ishima ishima shi doo un a na yô. (Mat. 3:17; 17:5) We kpa, u soo wer Yehova a kaa a we érdoo un a wee? Yehova teman sha aôndo lamen a vese shin inya ga, kpa ka a lam a vese ken Mkaanem nam. Zum se er mkaanem ma Yesu ken ityakeda ivangeli la yô, ka se “ungwa” er Yehova a lu kaan ér doo un a vese yô. (Ôr Yohane 16:27.) Yesu bee Ter na je tôô ave sha. Nahan zum u se ôr mkaanem ma Yesu yange ôr a mbahenen nav mbajighjigh mba ve yina la, u tesen ér doo un a ve yô, se fatyô u tôôn ser Yehova ngu lamen a vese.—Yoh. 15:9, 15.

11. Aluer se mba yan ican je kpa, kwagh la tese ér Yehova venda se ga sha ci u nyi? (Yakobu 1:12)

¹¹ Ka a na se akaa a kwagh a gbe se a mi la. Yehova kegh iyol u wasen se, sha u nan se akaa a iyolough a kwagh a gbe se a mi la. Kpa ashighe agen Yehova ka a de ér akaabo a er se di vough er yange de ér a er orperapera Yobu nahan. (Yobu 1:8-11) Aluer se mba tagher a ameen yô, kwagh la tese ér Yehova kera lumun se ga ze. Kpa kwagh la ka a na se ian i tesen er Yehova a doo se ishima shi se suur sha a na yô. (Ôr Yakobu 1:12.) Shi shighe u se tagher a imeen yô, ka se nenge er Yehova ka a sue se shi a wase se u wan ishima yô.

12. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Dmitrii laa?

¹² Nenge ase kwagh u yange er anmgbian ugen u a lu ken veghertar u Ashia yô, iti na ér Dmitrii. Yange i de un tom, nahan kera lu a kwagh u eren ga iwer imôngo. Kpa a tese ér un suur sha Yehova sha u seer shighe na ken tom u pasen kwagh la. Iwer kar kpishi kpa lu a zua a tom ga. Shi yange va gba angev je yô, kera faantyô u moughon sha gambe ga. Maa hii u lun un er un kera ngu nom u injaa ga shi un ngu ter u injaa kpaa ga, shi Yehova kpa kwagh na kera doo Un ga nahan. Maa hen aikighe ugen la, wan na u kwase nger mkaanem ma ken Yesaia 30:15 la sha kwatakeda. Ma kaa ér: “Aluer ne gba ishima shimi, ne suur sha a mo yô, ne zua a agee.” (NWT) A va a mi hen kpe gambe u ter na maa a kaa ér, “Dadi, shighe u ishima i doo u ker ga yô,  umbur ivur ne.” Nahan Dmitrii mase kaven er Yehova a kuma iwuese yô, sha ci u tsombor na lu zuan a kwaghyan man akondo kua ijiir i tsan. A kaa ér: “Kwagh u yange gba u me er yô, lu u me gba ishima shimi shi me za hemen u suur sha Aôndo wam.” Aluer we kpa u ngu tagher a imeen ne yô, fa wer kwagh wou gba Yehova ishima.

13. Ka unô nahan Yehova una fatyô u eren tom a ve u tesen ér un lumun se, man ka sha ci u nyi?

¹³ A na se anmgbianev mba ken tiônnongo. Yehova ka a er tom a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev u tesen ér doo un a vese. Ikyav i tesen yô, ka a na mbagenev ve ôr akaa a taver se ishima sha shighe vough. Imbakwagh ne yange i er anmgbian u kwase ugen ken veghertar u Ashia, shighe u tume un iyol kpishi yô. Yange i de un tom shi va gba angev mbu vihin tsung. Shi nom na va er isholibo i vesen, nahan i dugh un ortamen kera. Anmgbian u kwase ne kaa ér: “Taver mo u kaven er hii ve akaa ne lu eren mo yô. Maa m gba henen mer alaghga tsô m er kwaghbo, nahan kera doo Yehova a mo ga.” Anmgbian u kwase ne yange zamber Yehova ér a wase un u fan aluer doo Yehova a na her yô. Yange er kwagh ne nena? A kaa ér: “Mbatamen mba ken tiônnongo yange ve lam a mo shi ve pasem er m doo Yehova ishima yô.” Shighe karen yô, anmgbian u kwase ne shi pine Yehova iwasen. A kaa ér: “Sha iyange la je anmgbianev mba ken tiônnongo tindim a washika. M er mkaanem vem mara yô, m nenge mer Yehova ungwa msen wam.” Sha mimi yô, Yehova ka a tese ér doo un a vese sha u mgbeghan mbagenev ér ve lam a vese kundu kundu.—Ps. 10:17.

14. Ka sha gbenda ugen u nyi nahan Yehova ka a tese ér un lumun se?

¹⁴ Yehova eren kwagh a vese sha dooshima sha u mgbeghan mba se civir un a ve la,  ér ve taver se ishima shighe u iyol i kpe se yô. Ikyav i tesen yô, sha ayange a mbaapostoli la, Yehova er tom a apostoli Paulu sha u ngeren uwashika 14 hen mba ve civir Aôndo a na imôngo yô. Ken uwashika mbara, Paulu wa anmgbianev nav kwagh jighilii, kpa lu sha dooshima. Er nan ve Yehova yange kaa a Paulu ér a wa anmgbianev nav kwagh ken uwashika mbara? Yehova ka Ter u lun a dooshima shi tsahan mbayev nav mba ve ‘doo un ishima la.’ (Anz. 3:11, 12) Nahan zum u se zua a kwaghwan ken Bibilo yô, doo u se nenge kwagh ne ser ka gbenda u Aôndo a lu tesen ér doo un a vese her, un ta se kera ga yô. (Heb. 12:6) Ka akav agen a nyi kpa a tese ér doo Yehova a vese?

IGBENDA IGEN I YEHOVA A TESEN ÉR DOO UN A VESE YÔ

15. Ka unô Yehova a ne ve icighan jijingi na, man kwagh ne na se mba a vangertiôr ser nyi?

¹⁵ Ka mba i doo Yehova a ve la a ne ve icighan jijingi na ye. (Mat. 12:18) Doo u se pine iyol yase ser: ‘M ngu a aeren a icighan jijingi ka a na or nan lu a mi la kpa?’ Er u va fe Yehova ne, u we ishima a ior ka hemban er yange u vanden wan la kpa? Jighilii yô, aluer u ngu henen u lun a aeren a ityamegh ki jijingi u Aôndo yô, kwagh la una na u seer lun a vangertiôr wer doo Yehova a we!—Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Ityamegh Ki Jijingi yô, Ka . . . ”

16. Ka unô Yehova ka a er tom a ve u pasen loho u dedoo, man kwagh ne ka a na i lu u ken ishima nena? (1 Mbatesalonika 2:4)

¹⁶ Ka ior mba i doo Yehova a ve la, a ne ve tom u pasen loho u dedoo ye. (Ôr 1 Mbatesalonika 2:4.) Anmgbian u kwase ugen iti na ér Jocelyn. Er a pasen mbagenev loho u dedoo yô, kwagh la wase un. Yange igen la Jocelyn nder nahan ure kpishi. A kaa ér: “Yange iyol kpem kpishi shi lum er m ngu a iwasen ga nahan. Man yô, m lu pania shi lu iyange yam i duen kwaghpasen. Tsô m er msen maa m due m yem kwaghpasen.” Hen pepe shon la, Jocelyn zua a kwase u fan kwagh ugen u lumun u henen Bibilo yô, iti i kwase shon lu Mary. Iwer ngi kar yô, Mary kaa ér yange un lu eren msen ér Aôndo a wase un zum u Jocelyn va kema un uwegh sha hunda la. Jocelyn henen sha kwagh u za hemen la yô, a kaa wener: “Lum er Yehova ngu kaan a mo ér ‘doom a we nahan.’” Jighilii yô, ka hanma or nana lumun u ungwan  loho wase ga. Kpa se fa dedoo ser zum u se nôngo sha afatyô wase, se pase mbagenev loho u dedoo ne yô, ka i doo Yehova a vese.

17. Ka nyi u hen ken kwagh u Vicky a er sha kwagh u nagh ku ipaan laa? (Pasalmi 5:12)

¹⁷ Yehova ka a na ér nagh ku ipaan kura ku lu mba i doo un a ve la a inja. (1 Tim. 2:5, 6) Kpa aluer se na nagh ku ipaan kura jighjigh shi se er batisema, kpa ka lun se er Yehova lumun a vese ga di ye? Umbur wer, ka hanma kwagh u ishima yase i ôr se cii se na jighjigh a mi ga, kpa Yehova yô, se fatyô u nan un jighjigh sha hanma kwagh. Ka a nenge mba ve ne nagh ku ipaan kura jighjigh ér mba mbaperapera sha ishigh nagh, shi a tôndo zwa u veren ve doo doo. (Ôr Pasalmi 5:12; Rom. 3:26) Anmgbian u kwase ugen iti na ér Vicky, yange hen sha kwagh u nagh ku ipaan kura nahan kwagh la wase un. Iyange igen la a hen sha kwagh u nagh ku ipaan kura gbaan maa a kaa ér: “Yehova wa ishima a mo shighe kar hegen. . . . Kpa lu inja er m lu kaan a na mer: ‘Dooshima wou la ngee kuma u aren a mo ga, shi nagh ku Wan wou la kpa ku kuma u den asorabo a am ga nahan.’” Kpa yange va henen sha kwagh u nagh ku ipaan kura yô, hii u nengen er un doo Yehova ishima yô. Se kpa aluer se hen sha kwagh u nagh ku ipaan kura yô, se nenge er i doo Yehova a vese yô.

18. Aluer Ter wase u sha la za hemen u doon se ishima yô, ka vangertiôr u nyi se fatyô u lun a mini?

¹⁸ Alaghga se nôngo sha afatyô wase cii u dondon kwagh u se hen ken ngeren ne la, kpa iyol ia lu kpen se her shi a lu se inja er doo Yehova a vese ga nahan. Aluer ka u nahan yô, umbur wer Yehova lumun “mba ve ze hemen u tesen ér Un doo ve ishima la.” (Yak. 1:12) Sha nahan yô, za hemen u kporom hen Yehova shi fa wer doo un a we. Hanma shighe yô umbur wer “ngu ica a hanmô wase ga.”—Aer. 17:27.