1. Ka nyi Yehova a kaa ér mbacivir un ve ere? (Shi nenge foto kpaa.)

 KA AN se ker msurshima kua kwaghwan hen nana? Se fa or u se pine nan iwasen yô. Se fatyô u eren msen hen Yehova Aôndo. Man ka kwagh u Yehova a kaa ér se er je la. A soo ér se ‘eren msen gbem.’ (1 Tes. 5:17) Se fatyô u eren msen hen a na gbar gbar, sônon un ser a hemen se sha akaa a se eren ken uma wase cii. (Anz. 3:5, 6) Er Yehova a lu Aôndo u tangen iyol ga yô, a na se ian i eren msen hen a na hanma shighe u se soo cii.

2. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

² Ian i eren msen i Yehova a ne se la gba se kwagh kpishi. Nahan kpa, er ka se lu a akaa a eren kpishi yô, alaghga ashighe agen a taver se u zuan a ian i eren msen. Shi alaghga se nenge ser mbamsen asev doo er ma ve doo la ga. Kwagh er doo yô, akaawan nga ken Ruamabera kpishi a aa fatyô u wasen se shi taver se ishima yô. Ken ngeren ne, se lu timen sha ikyav i Yesu, nahan nengen er se fatyô u veren shighe u eren msen yô. Shi se time sha atôakaa a vesen ataan a se eren msen sha mi ve, mbamsen asev vea hemba doon yô.

3. Ka nyi Yesu yange fa sha kwagh u msene?

³ Yesu yange fa er mbamsen asev ve gbe Yehova kwagh kpishi yô. Cii ve Yesu va shin tar yô, yange nenge er Ter na ungwa mbamsen mba nomso man kasev mba jighjigh er la yô. Ikyav i  tesen yô, Yesu yange lu vea Ter na shighe u Ter na ungwa msen u Hana man Davidi man Eliya, kua mbagenev kpishi er a ishima ve i môm la. (1 Sam. 1:10, 11, 20; 1 Utor 19:4-6; Ps. 32:5) Ka nahan ve Yesu yange tese mbahenen nav ér ve eren msen hanma shighe vangertiôr ye.—Mat. 7:7-11.

4. Ka nyi se hen ken mbamsen mba Yesu er laa?

⁴ Yesu ver mbahenen nav ikyav i vea dondo yô, sha mbamsen nav mba er hen Yehova la. Yange eren msen nduuluu shighe u lu eren tom na u pasen kwagh la. Yange gba u una ver shighe u eren msen sha ci u, yange a lu a akaa a eren shi ior kpishi ve lu vea na. (Mar. 6:31, 45, 46) Yange a nder tugh tugh sha er una zua a shighe u eren msen un tswen yô. (Mar. 1:35) Shighe ugen la, Yesu tsa eren msen tugh kaka, sha er una er kwagh u vesen ugen u washima u eren yô. (Luka 6:12, 13) Shi Yesu yange er msen acin imôngo, hen tugh mbu mbu mase karen ve i wua un la. Hen shighe ne, Yesu tagher ishigh a kwagh u hemban taver ken tom na shin tar.—Mat. 26:39, 42, 44.

5. Se dondo ikyav i Yesu shighe u se lu eren msen nena?

⁵ Ikyav i Yesu la tese se ér, aluer se mba a akaa a eren kpishi kpa, gba u se ver shighe u eren msen, er Yesu nahan. Se fatyô u moughon hen gambe pepe pepe eren msen. Shi se fatyô u veren shighe u eren msen tugh cii yaven ye. Aluer se mba eren nahan yô, se mba tesen Yehova ser, ian i eren msen i a ne se la gba se kwagh kpishi. Anmgbian u kwase ugen iti na ér Lynne, a umbur er yange un hii fan kwagh u ian i se lu a mi i eren msen la ve doo un kpishi yô. A kaa ér: “Yange m fe mer m ngu a ian i me fatyô u lamen a Yehova hanma shighe u m soo cii yô, kwagh la wasem u nengen Yehova mer ngu Ijende yam, shi kwagh shon na yô, m soo mer mbamsen av ve seer doon.” Se kpishi kape ka i lu se je la. Nahan de se time sha atôakaa a vesen ataan a se fatyô u eren msen sha mi yô.

6. Mpase 4:10, 11 kaa ér Yehova kuma u ngohol nyi?

⁶ Wuese Yehova. Apostoli Yohane yange nenge a mpase ugen u kpiligh un iyol. Yange nenge a mbatamen 24 sha, ve lu civir Yehova. Ve lu wuese Aôndo kaan ér, a kuma u ngohol “iengem man icivir man tahav.” (Ôr Mpase 4:10, 11.) Mbatyomov mbajighjigh kpa mba a atôakyaa kpishi a wuese Yehova.  Mba sha vea na, shi ve fa un tsembelee. Mba nengen a aeren a na ken akaa a a eren la. Ka vea nenge gbenda u Yehova a eren kwagh la yô, kwagh la a mgbegha ve u wuese un.—Yobu 38:4-7.

7. Ka akaa a nyi nahan se fatyô u wuese Yehova sha mini?

⁷ Se kpa doo u se wuese Yehova shighe u se lu eren msen yô. Se fatyô u ôron un kwagh u a doo se sha kwagh na, man er i hii ve se ne un icivir yô. Shighe u u lu ôron Bibilo kua shighe u u lu henen i cii, nôngo u nengen a aeren a Yehova a a hembe doon we la. (Yobu 37:23; Rom. 11:33) Maa ôr Yehova mnenge wou sha kwagh u aeren shon. Shi se fatyô u wuese Yehova sha akaa a a eren sha ci wase, kua sha ci u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev sha tar cii la. Yehova nengen sha a vese shi kor se hanma shighe cii.—1 Sam. 1:27; 2:1, 2.

8. Ka sha atôakyaa a nyi nahan se sughun Yehova? (1 Mbatesalonika 5:18)

⁸ Sugh Yehova. Se mba a atôakyaa kpishi a sughun Yehova shighe u se lu eren msen yô. (Ôr 1 Mbatesalonika 5:18.) Se fatyô u sughun Yehova sha hanma kwagh u dedoo u se lu a mi yô, sha ci u hanma iyua i dedoo cii, ka hen a na i duen ye. (Yak. 1:17) Ikyav i tesen yô, se fatyô u wuese Yehova sha tar u doonashe u a er sha ci wase ne, kua sha akaa a kpilighyol a a gbe la. Shi se fatyô u sughun un sha kwagh u uma wase, man tsombor wase, man azende ase, kua ishimaverenkeghen i a ne se la. Shi se soo ser se sughun Yehova sha er a ne se ian i yan ijende a na kôôsôô yô.

9. Gba u se lu a ieren i sughun Yehova la sha ci u nyi?

⁹ Gba u hanma wase nana nôngo kpoghuloo nana hen sha atôakyaa a nan lu a mi a sughun Yehova la. Ior kpishi nyian mba a ishughun ga. Ve hemba veren ishima sha akaa a ve soo la. Mba eren ma kwagh cuku u tesen ér mba a iwuese sha akaa a ve lu a mi la ga. Aluer se hii u dondon ieren ve la yô, se kpa se hingir u sônon a sôn akaa tseegh ken mbamsen asev. Aluer se soo u lun er ve nahan ga yô, a gba u se nôngo se lu a ieren i sughun Yehova sha akaa a a er sha ci wase la.—Luka 6:45.

10. Ieren i sughun Yehova la yange i wase anmgbian u kwase ugen nena? (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁰ Aluer se mba a ishughun yô, kwagh la una wase se u wan ishima a mbamzeyol. Nenge ase kwagh u yange er anmgbian u kwase ugen yô. Iti na ér, Kyung-sook. I nger kwagh na ken Iyoukura i Janawari 15, 2015. Yange i zua un a kyansa i sha mtema. A kaa ér: “Yange angev mbun na iyol kpen kpishi. Lum er hanma kwagh wam cii saa nahan. Shi cier mo iyol kpishi.” Ka nyi yange i wase un ve taver ishima? A kaa ér, hanma tugh cii yange a kuman u una yav yô, un unde sha tembe u sha ityou ki yough, un za er msen genger genger un sugh Yehova sha akaa ataan a a er un ken iyange la yô. Kwagh ne na yô, ishima kera nyian un kpishi ga, shi kwagh shon  mgbegha un u tesen Yehova ér a doo un ishima. Shi yange nenge er Yehova ka a sue mbacivir un shighe u ve tagher a mbamzeyol mba vesen yô. Shi nenge er averen a Yehova a ne se la, a hembe atsan a se tagher a mi la ica je yô. Se mba a atôakyaa kpishi a sughun Yehova, shighe u se lu yan ican a mbamzeyol je kpaa, er Kyung-sook nahan. Aluer se mba sughun Yehova ken mbamsen asev yô, kwagh la una wase se u taver ishima, shi zan hemen u civir un saan saan.

11. Shighe u Yesu hide kôndo yem sha la, yange gba u mbahenen nav vea taver ishima sha ci u nyi?

¹¹ Sôn Yehova a wase u sha er u pase kwagh gbar gbar yô. Yesu yange umbur mbahenen nav er i gbe u vea er tom u pasen kwagh na “ken Yerusalem man ken Yudia kua ken Samaria cii, man ken ajiir a hemban gban ica sha tar” yô. Been maa kôndo hide yem sha. (Aer. 1:8; Luka 24:46-48) Shighe kar kpuaa yô, mbahemenev mba Mbayuda kôr apostoli Peteru man apostoli Yohane va a ve hen Sanhederin, ve va ta mbajighjigh mban icin ér ve de u pasen kwagh. Shi ve nôngo ér vea ta ve mciem iyol je kpaa. (Aer. 4:18, 21) Nahan Peteru man Yohane er nena?

12. Aerenakaa 4:29, 31 kaa ér mbahenen yange ve er nyi?

¹² Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda mba gbe tan Peteru man Yohane mciem iyol yô, mbaapostoli mban kaa a ve ér: “Aluer ka kwagh u vough sha ishigh ki Aôndo u se ungwa imo yen, i de lu imo i Aôndo ga yô, kaa nen ase. Kpa se yô, se fatyô u den u ôron akaa a se ongo man a se nenge la ga.” (Aer. 4:19, 20) Mba pasen Peteru man Yohane ér ve yem yô, mbahenen mban gba eren msen hen Yehova genger genger, sha kwagh u eren ishima na, ér: “Na ikpan you i za hemen u pasen loho wou gbar gbar.” Yehova yange ungwa msen u ve er a ishima i môm la.—Ôr Aerenakaa 4:29, 31.

13. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Jin-hyuk laa?

¹³ Shighe u mbautahav ve kaa ér se de u pasen kwagh je kpaa yô, se fatyô u dondon ikyav i mbaapostoli la sha u pasen kwagh her. Nenge ase kwagh u yange er anmgbian ugen u venda u nyôron shoja ve i wuhe un ken purusu yô; iti na ér Jin-hyuk. Shighe u lu ken purusu la, i na un tom ér a nengen sha mbagen ken purusu, mba i wuhe hanma ve ken ruum nan lu ker tswen yô. I kaa a na ér a lamen a ve sha akaa a a gbe ve la tseegh. I ta un icin ér a de lamen a ve sha kwagh u Bibilo ga. Nahan maa er msen ér Yehova a wase un una pase mimi hanma shighe u ian i dugh cii, a ishima i gbar gbar man sha kwaghfan. (Aer. 5:29) A kaa ér: “Yehova yange ungwa mbamsen av, shi nam ishimataver kua kwaghfan. Nahan m hii u henen Bibilo a ior miniti utaan utaan sha ihinda i uruum mba i wuhe ve ker la. A va luun tugh yô, m nger uwashika sha er kpernan me na ve yô.” Se kpa se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una wase se u eren tom wase u pasen kwagh la. Se fatyô u eren msen hen a na ser a na se ishimataver kua kwaghfan, er Jin-hyuk kpa er nahan.

14. Shighe u se lu yan ican a zayol yô, ka nyi ia wase se? (Pasalmi 37:3, 5)

¹⁴ Sôn Yehova a wase u u wa ishima a mbamzeyol. Se kpishi se mba yan ican sha ci u angev, shin mbamzeyol mba ken ishima, shin ku u or wase, gayô zayol u hen tsombor, shin mba tôvon se a ican, shin mbamzeyol mbagenev. Shi akaa agen er ubombauangev mba samber man ityav nahan na yô, hemba taver u nôngon a mbamzeyol mban mbagenev. Er msen hen Yehova, ôr un er i lu u ken ishima la jighilii. Ôr un zayol wou er ka u lam a ijende you i nan lu a we  kôôsôô nahan. Na jighjigh wer Yehova “Una er sha mi vough” sha ci wou.—Ôr Pasalmi 37:3, 5.

15. Msen una wase se u ‘wan ishima ken ican’ nena? Tese ikyav.

¹⁵ Aluer se mba eren msen nduuluu se gba uwer ga yô, kwagh la una wase se u ‘wan ishima ken ican.’ (Rom. 12:12) Yehova fa mbamzeyol mba mbacivir un ve lu wan ishima a mi yô, ngu ‘ungwan mliam vem, Una yima ve kpaa.’ (Ps. 145:18, 19) Pania ugen u lun anyom 29 nenge er kwagh ne a lu mimi yô, iti na ér Kristie. Yange angev mbu vesen va hii un kpoo. Kwagh ne na yô, ure kpishi. Shighe karen yô, shi i va zua ngô na a angev mbu una war ga yô. Kristie kaa ér: “Yange m er msen hen Yehova kpoghuloo mer a nam agee a me fatyô u nôngon a mbamzeyol av hanma iyange yô. M nôngo mer me luun vea Yehova kôôsôô hanma shighe sha u zan mbamkombo shi henen kwagh sha tseeneke wam.” Shi a kaa ér: “Er m lu eren msen yô, kwagh la wasem u wan ishima ken ican la. Er yange m fa mer Yehova undum ga yô, kwagh la surum ishima kpishi. Shin er yange angev av bee fele ga nahan kpa, Yehova ungwa mbamsen av, shi nam bem u ken ishima la, nahan ishima kera nyian mo ga.” Doo u hanma shighe yô, se umbur ser, “Yehova fa u yiman mbacivir un ken ican ve.”—2 Pet. 2:9.

16. Gba u Yehova una wase se u hendan a imeen sha ci u nyi?

¹⁶ Sôn Yehova a wase u u hendan a imeen. Er se yen yô, ka i gba u se hendan a imeen i eren kwaghbo hanma shighe cii. Satan ngu nôngon sha afatyô na cii ér i taver se u eren kwagh nahan. Gbenda môm u ka a nôngon ér una vihi mhen wase yô, ka sha akaa a nan msaanyol a hôngorough a tar u eren la. Akaa la aa fatyô u vihin mhen wase, una kera lu wang ga. Mbamhen mban vea fatyô u vihin or u se lu jim jim la, shi vea na se er isholibo i vesen.—Mar. 7:21-23; Yak. 1:14, 15.

17. Shighe u se sôn Yehova ser a wase se se palegh imeen yô, ka nyi i gbe u se ere? (Shi nenge foto kpaa.)

 ¹⁷ Saa Yehova una wase se ve, se fatyô u hemban imeen i eren kwaghbo ye. Ken msen u Yesu er u tesen mbahenen nav gbenda u eren msen la, yange sôn ér: “De deen wer imeen i hemba se ga, kpa yima se sha ikyev i Iferor.” (Mat. 6:13) Yehova kegh iyol u wasen se, kpa saa se sôn un ve una wase se ye. Shi aluer se sôn un ser a wase se yô, a gba u se nôngo sha afatyô wase cii, se palegh u ôron ityakeda shi keghen ato a mbamhen mba tar u Satan ne u samber a mi la. (Ps. 97:10) Se fatyô u ivin asema ase a mbamhen mba dedoo sha u ôron Bibilo shi henen i. Shi aluer se mba zan mbamkombo shi duen kwaghpasen yô, kwagh la kpa una kura mhen wase. Aluer se mba eren nahan yô, Yehova tôndo zwa ér, una de ér i mee se sha gbenda u hemban se ga.—1 Kor. 10:12, 13.

18. Se cii gba u se er msen nena?

¹⁸ Gba u hanma wase nana eren msen nduuluu hegen a hemba ave a tse, sha er se za hemen u civir Yehova sha mimi ken ayange a masejime a uma a taver kpishi ne yô. Ver shighe u eren msen hen Yehova hanma iyange, ôron un er i lu u ken ishima la jighilii. Yehova soo ér se eren msen hen a na, se ‘pasen asema a ase sha ishigh Nagh.’ (Ps. 62:8) Wuese Yehova shi sughun un sha akaa a a eren la cii. Sôn un a wase u sha er u er tom u pasen kwagh la gbar gbar yô. Zamber un a wase u sha er u fatyô u wan ishima a nyityô zayol, shi u hendan a imeen i u tagher a mi la yô. Eren msen hen Yehova hanma shighe cii. Shighe môm kpa de deen wer or shin ma kwagh ugen a yange u u eren msen hen Yehova ga. Nahan kpa, Yehova ongo mbamsen asev nena? Se va time sha mpin u injaa ne ken ngeren u a dondo la.