1. Ka kwagh u surun ishima u nyi Yehova yange wase Aberaham u fana?

 ABERAHAM yange lam vea Aôndo sha kwagh ugen u mayange hungur un ga yô. Aôndo yange tindi ortyom va ôr a Aberaham ér Un ngu timin gar u Sodom man Gomora. Kwagh la yange na ishima za orjighjigh la iyol kpishi. Nahan a pine ér: “Ú tim orperapera a orifer imôngo? . . . Orjirigh u tar cii, Una kera er vough gaa?” Yehova yange wa ishima wase ijende na i i doo un ishima ne u fan kwagh u injaa ugen, man kwagh shon yô ka: Aôndo una tim mbaperapera mayange ga. Se kpa er se fe kwagh ne nahan yô, se zua a ishimasurun man iwasen kpishi.—Gen. 18:23-33.

2. Se fa ser Yehova ka una ôron ijir yô, a ôr sha mimi shi a zungwe mhôônom sha ci u nyi?

² Se er nan ve se lu a vangertiôr ser Yehova ka una ôron or ijir yô, a ôr ijir la sha mimi shi a zungwe nan mhôônom? Bibilo kaa ér, ‘TER yô, nengen ken asema’ a ior. (1 Sam. 16:7) Jighilii je yô, a “fa ishima i ônov mba iorov cii.” (1 Utor 8:39; 1 Kron. 28:9) Kwagh la kpilighyol kpishi. Kwaghfan u Yehova hemba u wase yem zende zende, nahan ka hanma shighe se fatyô u fan er i hii ve a er ma kwagh ga. Sha nahan yô, apostoli Paulu yange ôr kwagh u Yehova Aôndo kaa ér: “Ajiraôron a na gande u timen sha mi!”—Rom. 11:33.

3-4. Ka mbampin mba nyi alaghga ashighe agen se pine, man ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee? (Yohane 5:28, 29)

³ Er se fe ser Yehova eren kwagh u vough hanma shighe nahan kpa, alaghga ashighe agen se pine mbampin er Aberaham kpa pine nahan. Alaghga se pine ser: ‘Mba yange Yehova tim ve sha ayange a tsuaa mbara, er mba ken gar u Sodom man Gomora la, vea fatyô u va hiden lun umaa? Alaghga ve mbagenev  vea va lu ken “mbaperapera ga” mba a va nder ve shin ku laa?’—Aer. 24:15.

⁴ De se hide se hen sha kwagh u se vande fan sha kwagh u nder u shin ku la. Semberee ne, i seer tan se iwanger sha kwagh u mba “vea nder vea zua a uma” man mba “vea nder a ôr ve ijir” la. a (Ôr Yohane 5:28, 29, NWT) Mkav u he na yô, a gba u se nyôôso akaa agen. Nahan se lu timen sha akaa shon ken ngeren ne, man u a dondo la. Sha kwagh u gbenda u Yehova a ôron ijir la yô, se hii nengen akaa a se fe ga la, maa se mase nengen akaa a se fe sha kwagh u ijirôron na yô.

KWAGH U SE FE GA YÔ

5. Ka nyi yange se ôr sha kwagh u ior mba Yehova yange tim ve ken Sodom man Gomora laa?

⁵ Ken ashighe a ken ijime la, ityakeda yase yange i ôr kwagh u ior mba Yehova a kure ve ijir ér mba mbaperapera ga la. Yange se kaa ser, mba Yehova a tim ve, er ior mba ken Sodom man Gomora mbara nahan cii, a va nder ve shin ku ga. Kpa se mba va timen sha kwagh ne zulee, shi se mba eren msen sha mi kpoghuloo yô, se nenge wang ser se fatyô u ôron kwagh sha ikyaa ne jighilii ga. Se ôr nahan sha ci u nyi?

6. Ka mbaperapera ga mba han nahan Yehova yange ôr ve ijir, man ka nyi se fe sha kwagh ne ga?

⁶ Nenge ase ikyav sha akaa agen ken Bibilo. Bibilo ôr kwagh u mbaperapera ga kpishi mba Yehova yange ôr ve ijir yô. Ikyav i tesen yô, Yehova yange tim hanma or shighe u va a Mngerem ma Deemee la, mase shin Noa vea tsombor na tseegh. Shi yange er tom a Mbaiserael u timin akuraior ataankarahar a a lu ken Tar u Ityendezwa la cii. Shi va er tom a ortyom u wuan shoja i Mbaashiria 185,000 ken tugh môm. (Gen. 7:23; Dut. 7:2, 3; Yes. 37:36, 37) Kpa Bibilo kaa a vese ér Yehova kure kwagh u ior mban gbindigh gbindigh, ka u mayange una kera nder ve shin ku gaa? Ei, Bibilo ôr kwagh nahan ga. Se fatyô u ôron nahan sha ci u nyi?

7. Ka nyi se fe ga sha kwagh u ior mba yange i tim ve sha shighe u Mngerem ma Demee kua mba i tim ve ken tar u Kanaan la? (Nenge foto u sha .)

⁷ Ken akav a se sember teren ne cii, se fa er Yehova yange ôr hanma ve ijir ga. Shi aluer ior mba yange i wua ve mbara, yange vea zua a ian i henen kwagh u Yehova shi geman ishima sha asorabo a ve, shin vea zua a mi ga kpa, se fa ga. Kpa Bibilo ôr kwagh u shighe u Mngerem ma Demee la kaa ér: “Noa . . . lu yôôn kwagh u perapera.” (2 Pet. 2:5) Nahan kpa, Bibilo kera ôr se ér Noa yange lu eren tom u gban zege tso la, shi hen shighe shon môm lu nôngon ér una pase hanma or sha tar cii kwagh ga. Sha kwagh u mbaaferev mba ve lu ken tar u Kanaan la kpa, yange vea zua a ian i henen kwagh u Yehova nahan geman aeren a ve, shin vea zua a mi ga kpa, se fa ga.

8. Ka nyi se fe sha kwagh u ior mba ken Sodom man Gomora la ga?

⁸ Nahan ior mba yange i tim ve shighe u Yehova tim Sodom man Gomora la di ye? Orperapera ugen, iti na ér Loti, yange lu hen ijiir i môm vea ve. Kpa ka ve cii Loti yange pase ve kwagh yee? Ei. Yange ve lu mbaaferev, kpa lu hanma ve nan fa kwagh u a lu u dedoo man u bo yee? Ikyav tese ér lu ve cii ve fa kwagh u a lu u dedoo man u bo ga. Ikyav i tesen yô, umbur kwagh u Bibilo i ôr sha kwagh u ior mba ken gar ne, mba yange ve soo u yaven a mbavannya mba Loti la. Bibilo kaa ér “mbayevkyaior kua mbatamen kpaa” lu ken ior mban. (Gen. 19:4; 2 Pet. 2:7) Nahan se fa ser Yehova Aôndo u a zungwen mhôônom la, kure hanma ve ijir, mba va nderen ve shin ku gaa? Ei, se fatyô u kuren ikyaa nahan ga. Yehova yange kaa a Aberaham ér mbaperapera mba ve lu ken gar la, ve kuma iorov pue kpaa ga. (Gen. 18:32) Ior mban lu mbaperapera ga, sha nahan  yô, mtim u Yehova tim ve sha ci u aeren a ve la lu sha inja. Kpa se fatyô u kaan ser mba va nderen or môm ve, ken “mbaperapera ga” mba a va nder ve shin ku la gaa? Ei, se fatyô u ôron nahan jighilii ga!

9. Ka nyi se fe sha kwagh u Solomon ga?

⁹ Bibilo shi ôr kwagh u ior mbagenev mba yange ve lu mbaperapera, kpa ve va hingir u eren akaabo yô. Tor Solomon lu môm ken a ve. Yange fa Yehova tsembelee, shi i tese un er i gbe u a civir Yehova yô. Yehova yange ver un doo doo, kpa shighe karen yô, Solomon gema ijime a Yehova yem u civir mbaaôndo mbaaiev. Isholibo i Solomon er ne na yô, ishima vihi Yehova kpishi, shi ikyurior i Iserael jimin cii hingir u yan ican anyom uderi imôngo. Solomon yange va kpen yô, Bibilo kaa ér i ii un “a uter nav imôngo.” Yange i ii un ijiir i môm a mbajighjigh mbagenev, er Tor Davidi nahan. (1 Utor 11:5-9, 43; 2 Utor 23:13) Kpa kwagh u Bibilo i ôr sha gbenda u i ii Solomon la maa tese ér Yehova ngu va nderen un shin kuu? Ei, Bibilo ôr nahan ga. Alaghga mbagenev vea hen ér, a va nder Solomon shin ku, sha ci u Bibilo kaa ér “or u nan kpe yô, i kar a isholibo i nan kera.” (Rom. 6:7) Kpa kwagh u Bibilo i ôr ne tese ér mba va nderen hanma or shin ku, sha ci u nan kpe yô, nan zua a ian i hiden lun uma ga. Mnder u shin ku ka iyua i Aôndo wase u se doo un ishima la, a ne se yô. Ka mba a soo ér ve zua a ian i civir un gbem sha won la tseegh a ne ve iyua ne ye. (Yobu 14:13, 14; Yoh. 6:44) Nahan a na Solomon iyua laa? Ka Yehova a fe kwagh u una ôr sha mpin la ye; se yô, se fa ga. Kpa kwagh u se fe yô, Yehova una er kwagh u a lu u vough la.

KWAGH U SE FE YÔ

10. Yehova nengen kwagh u timin uumace la nena? (Esekiel 33:11) (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁰ Ôr Esekiel 33:11. Yehova ôr se er ka i lu un ken ishima shighe u un lu ôron ior ijir yô. Icighan jijingi yange mgbegha apostoli Peteru nger kwagh ugen u Esekiel kpa nger yô, a kaa ér, “Yehova . . . soo ér or môm nana tim ga.” (2 Pet. 3:9) Mkaanem man sur se ishima, sha ci u ma wase se u fan ser Yehova una gba timin or gbindigh gbindigh ga, saa una nenge a ityôkyaa i eren nahan. A ngee a mhôônom ma zungwen, shi ka a zungwe mhôônom shighe u i gbe u una er nahan yô.

11. Ka unô a va nder ve shin ku ga, man se fa nahan sha ci u nyi?

¹¹ Ka nyi se fe sha kwagh u ior mba a va nder ve shin ku ga laa? Bibilo ôr kwagh u ior kpuaa tseegh mba a va nder ve shin ku ga yô. b Yesu yange ôr kwagh u tesen ér a va nder Yuda Isekarioti shin ku ga. (Mar. 14:21; Yoh. 17:12) Yuda yange fa wang er kwagh u lu eren la lu u hendan a Yehova man Wan Na yô. Kpa za hemen er kwagh shon. (Nenge Marku 3:29 kua ngeren u sha jw.org u a lu a itinekwagh ér “Kwaghbo u A Fatyô u Den Or a Mi Ga la Ka Nyi?” la.) Shi Yesu yange kaa ér mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange a na la vea kpe, kpa a nder ve shin ku ga. (Mat. 23:33; nenge Yohane 19:11.) Shi apostoli Paulu yange kaa ér mbaundun mimi mba ve vende u geman ishima la cii a va nder ve shin ku ga.—Heb. 6:4-8; 10:29.

12. Ka nyi se fe sha kwagh u mhôônom ma zungwen ma Yehova? Tese ikyav.

¹² Nahan kpa, er Yehova a mgbogh a mhôônom ma zungwen yô, a “soo ér or môm nana tim ga.” Yehova yange zungwe ior mbagenev mba ve er asorabo a vesen la mhôônom nena? Tor Davidi yange er idya shi wua or, asorabo a Davidi er ne lu a vesen. Nahan kpa, er Davidi gema ishima yô, Yehova zungwe un mhôônom shi de un a akaabo a na. (2 Sam. 12:1-13) Tor Manase kpa yange er akaa a vihin  kpishi ken uma na. Er Manase er akaa a vihin tsung nahan kpa, va geman ishima yô, Yehova zungwe un mhôônom shi de un a akaabo a na. (2 Kron. 33:9-16) Akaa ne umbur se ér Yehova ka a zungwe mhôônom hanma shighe u i gbe u una er nahan cii yô. Una va nder ambaaior ne shin ku, sha ci u yange ve va mase kaven asorabo a vihin tsung a ve er la shi ve gema ishima.

13. (a) Yehova yange zungwe ior i Nineve mhôônom sha ci u nyi? (b) Yesu yange va kaa ér nyi sha kwagh u ior i Nineve?

¹³ Shi kwagh u Yehova er a ior i Nineve la kpa wase se u fan er a zungwen mhôônom yô. Aôndo yange kaa a Yona ér: “Iferkwagh ve kôndo ar her a Mo.” Kpa yange mba va geman ishima yô, Yehova de ve a asorabo a ve. Yange zungwe ve mhôônom hemba er Yona zungwe ve la ica je. Ishima yange i vihi Yona, nahan kpa Yehova umbur un er mba ken Nineve ve “fe mkposo u uwegh vegh ku yanegh a ku imesegh ga” yô. (Yona 1:1, 2; 3:10; 4:9-11) Shighe kar yô, Yesu va ôr kwagh u ior i Nineve la u tesen er Yehova a ôron ijir sha mimi shi a zungwen mhôônom yô. Nahan Yesu kaa ér, ior mba ken Ninive mba yange ve gema asema mbara vea va “nder shin ku sha shighe u ijirôron.”—Mat. 12:41.

14. A va “nder” ior i Nineve “a ôr ve ijir” inja nena?

¹⁴ Kpa kwagh u Yesu kaa ér a va “nder [ior i Nineve] shin ku sha shighe u ijirôron” la, inja na ér nyi? Yesu yange kaa ér mbagenev vea va “nder a ôr ve ijir.” (Yoh. 5:29, NWT) Yesu lu ôron lu kwagh u hemen na u anyom dubu, hen shighe u a va nder “mbaperapera man mbaperapera ga kpaa” shin ku la. (Aer. 24:15) Mba ve lu mbaperapera ga la, vea “nder a ôr ve ijir.” Inja na yô, a nderen mbaperapera ga mban shin ku kera yô, Yehova man Yesu vea nenge aluer mba ungwan imo ve shi dondon akaa a i lu tesen ve la yô. Aluer i nder Ornineve shin ku, man nan venda u civir Yehova yô, Yehova una tim nan kera. (Yes. 65:20) Kpa mba vea lumun u civir Yehova sha mimi la cii yô, vea zua a ian i lun uma gbem sha won!—Dan. 12:2.

15. (a) Doo u se kaa ser a va nder or môm ken mba yange i tim ve ken Sodom man Gomora la ga, sha ci u nyi? (b) Se fatyô u kaven mkaanem ma i nger ken Yuda 7 la nena? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Inja i Kwagh u Yuda Ôr la Ér Nyi?” la.)

¹⁵ Shighe u Yesu lu ôron kwagh u ior i Sodom man Gomora la, yange kaa ér “sha Iyange i  Ijirigh la,” a hemba lun ior i Sodom man Gomora guda a mba ve venda un kua ityesen na la. (Mat. 10:14, 15; 11:23, 24; Luka 10:12) Yesu lu ôron ér nyi jimi? Alaghga se hen ser kwagh u Yesu ôr ne lu kehen a kehe a kwaghôron di tsô. Kpa ka nahan jighilii ga, sha ci u ior i Nineve kpa, Yesu yange lu kehen a kehe a kwagh shighe u lu ôron kwagh ve ér a va “nder [ve] shin ku sha shighe u ijirôron” la ga. Nahan ikyav tese ér kwagh u Yesu ôr sha ior i Sodom man Gomora la kpa, ka kwagh u una va er kpôô kpôô yô. “Iyange i Ijirigh” i Yesu ôr sha kwagh u ior i Sodom man Gomora la, ngi kwagh môm a shighe u ijirôron u yange ôr sha kwagh u ior i Nineve la. Ior mba ken Sodom man Gomora yange ve er akaabo vough er mba ken Nineve kpa er nahan. Kpa ior i Nineve yô, yange ve zua a ian i geman ishima. Shi kwagh ugen yô, umbur kwagh u Yesu yange ôr sha kwagh u mba “vea nder a ôr ve ijir” la. Mba a ôr ve ijir la a kua ior “mba yange ve er akaa a bo la” kpaa. (Yoh. 5:29, NWT) Nahan kwagh ne tese ér ior i Sodom man Gomora kpa, alaghga a va nder ve shin ku. Adooga a va nder ve mbagenev shin ku, nahan se zua a ian i tesen ve kwagh u Yehova man Yesu Kristu.

16. Ka nyi se fe sha kwagh u ior mba Yehova una va nder ve shin ku laa? (Yeremia 17:10)

¹⁶ Ôr Yeremia 17:10. Ivur ne umbur se kwagh u se vande fan sha kwagh u ijirôron i Yehova yô. Kwagh shon yô, ka un ne: Yehova ‘tôvon ishima,’ shi keren u fan mbamhen mba ken atô u ishima i or hanma shighe cii. Nahan mba una va nder ve ken hemen la, una “na hanma or sha igbenda i nan.” Yehova una tsaha mba i gbe u una tsaha ve la, kpa una gema a zungwe mba i gbe u una zungwe ve mhôônom la cii. Nahan doo u se gba kuren ikyaa sha kwagh u or ser mba va nderen nan shin ku ga ze, saa di se fa dedoo ser mba va nderen nan ga, sha ci u Bibilo pase nahan di je!

ORJIRIGH U TAR CII UNA ER KWAGH U VOUGH

17. Ka nyi ia va er uumace mba ve kpe laa?

¹⁷ Hii shighe u Adam man Ifa yange ve kohol Satan ve hemba Aôndo ato la zan zan hegen, uumace kpe kuma ubiliôn imôngo. Ku ka “orhyom” u bo je gande! (1 Kor. 15:26) Nahan ka nyi ia er ior kpishi mba ve kpe laa? Mbadondon Yesu mbajighjigh mbagenev  kpuaa, mba ve kom iorov 144,000 la, a nder ve vea yem sha vea za zua a uma u kpen ga la. (Mpa. 14:1) Nomso man kasev mbajighjigh kpishi mba Yehova a doo ve ishima la cii vea lu ken ‘mbaperapera mba a nder ve shin ku’ la, nahan vea lu uma shin tar gbem sha won, aluer ve za hemen u lun mbaperapera hen shighe u Hemen u Kristu u Anyom Dubu la man ikyaren i masetyô la yô. (Dan. 12:13; Heb. 12:1) Shi hen shighe u Anyom Dubu la a na “mbaperapera ga,” ka mba yange ve civir Yehova ga, shin ve “er akaa a bo la” je kpaa ian i geman hingir mbacivir Yehova Aôndo sha mimi. (Luka 23:42, 43) Nahan kpa, uumace mbagenev yange ve wa ifer kpishi gande, shi ve kange ishima gbang gbang ér vea hendan a Yehova kua mbaawashima nav kpaa, nahan Yehova kure kwagh ve ér una va nder ve shin ku ga kuaa.—Luka 12:4, 5.

18-19. (a) Se mba a vangertiôr ser, Yehova una ôr mba ve kpe la ijir sha mimi sha ci u nyi? (Yesaia 55:8, 9) (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u a dondo nee?

¹⁸ Se fatyô u lun a vangertiôr ser, Yehova ka una ôron ior ijir yô, a er kwagh u a lu u vough yôô? Een! Er Aberaham yange fa dedoo nahan, Yehova ka Aôndo u vough u a hembe kwaghfan sha won cii, shi ka “Orjirigh u tar cii” u a zungwen mhôônom yô. A tsaase Wan na tsembelee, shi a gema ijirôron cii a wa sha ikyev na. (Yoh. 5:22) Yehova man Yesu cii fa hanma kwagh u or nan henen ken ishima, man er ka i lu nan la kpaa. (Mat. 9:4) Nahan hanma shighe u ve lu ôron or ijir yô, vea er kwagh u a lu u “vough” yô!

¹⁹ Sha nahan yô, se za nen hemen u nan jighjigh ser, Yehova hemba fan hanma kwagh cii. Se fa ser se kuma u ôron mbagenev ijir ga, ka Yehova tswen a kom ye! (Ôr Yesaia 55:8, 9.) Ka nahan ve se de ser, i lu Yehova man Yesu tseegh ve ôr hanma or ijir ye. Shi se fa ser, Tor wase Yesu una dondo gbenda u Ter na a ôron ijir sha mimi shi a zungwen mhôônom la. (Yes. 11:3, 4) Kpa ka nyi se fatyô u ôron sha gbenda u Yehova man Yesu vea ôr ior ijir sha shighe u zegecan laa? Ka nyi se fe ga? Man ka nyi se fe? Se lu timen sha mbampin mban ken ngeren u a dondo ne.