1-2. Shighe u mbagenev ka vea sôôr ayol a ve la ka i lu ve nena?

 NOMSOOR vea kwase ka vea sôôr ayol a ve yô, i saan ve iyol kpen kpen. Wea lu sôôr or hegen yô, u soo wer hanma kwagh a za i doo je ka u henen a hen ga. Ior kpishi ka i saan ve iyol shighe u ve lu sôôr ayol a ve la. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Etiopia, iti na ér Tsion, a a kaa ér: “Shighe u yange hemba saan mo iyol ken uma wam yô, lu shighe u mo vea nomom se lu sôôr ayol a ase la. Yange se nôngo u lamen sha akaa a vesen shi se lu zwa ahan ahan. Yange saan mo iyol sha ci u m zua a or u nan doom ishima shi mo kpa, m doo nan ishima yô.”

² Nahan kpa, anmgbian ugen ken tar u Netherlands, iti na ér Alessio, a kaa ér, “Yange doom u seer fan kwase wam shighe u se lu sôôr ayol a ase la, kpa mbamtaver gema lu.” Ken ngeren ne se lu timen sha mbamtaver mba ior mba ve lu sôôr ayol a ve la ka ve tagher a mi, shi se nenge akaawan a Bibilo a aa wase ve u tsuan kwagh u vea er la sha inja yô. Shi se nenge kwagh u mbagenev ken tiônnongo vea er u wasen mba ve lu sôôr ayol a ve la yô.

AWASHIMA U ISHIÔR

3. Awashima u ishiôr ka nyi? (Anzaakaa 20:25)

³ Er ior ka vea sôôr ayol a ve ve i saan ve iyol nahan kpa, gba u vea fa ér ishiôr ka beerkwagh ga, kpa ka kwagh u vesen u ka i er cii ve i vôso ayol yô. Sha iyange ve i ivesegh la, ka ve tôndo zwa a Yehova ér vea soo ayol a ve shi vea naan ayol a ve icivir sha ayange a uma ve cii. Nahan cii ve se tôndo zwa u eren ma kwagh yô, gba u se hen sha kwagh shon zulee. (Ôr Anzaakaa 20:25.) Man kape kwagh u iceghzwa i ivesegh kpa i lu vough je la. Shighe u ior ve lu sôôr ayol a ve yô, ka ve seer fan ayol a ve, nahan maa ve tsua kwagh u vea er yô. Ashighe agen ka ve tsua  u vôson ayol a ve shin den ishiôr la. Aluer ior mba sôôr ayol a ve man ve va nenge ér vea kera za hemen a ishiôr shon ga kpa, ve er kwaghbo ga cii. Kpa ishiôr ve la i kure awashima u i, sha ci u i wase ve u vôson ayol a ve gayô den i.

4. Er nan i doo u se lu a mnenge u vough sha kwagh u ishiôro?

⁴ Gba hange hange u nomsoor man kwase vea fa ér ishiôr ka u nôngon fan or sha er u vôso nan yô. Sha nahan yô, gba u vea hii u sôôr or u ve fe dedoo ér ka u vea vôso nan ga ze. Kpa ka mba ve lu kwav la tseegh i gbe u vea fa ér ishiôr ka beerkwagh ga ze. Gba u se cii se fa awashima u ishiôr. Ikyav i tesen yô, mbagenev nenge ér er or nan hii u sôôr or je saa nana vôso nan keng keng. Mnenge ne ka a na yô, i lu Mbakristu mba ve lu kwav la nena? Anmgbian u kwase ugen ken tar u Amerika, u a lu kwav yô, iti na ér Melissa, a kaa ér: “Anmgbian u nomso vea anmgbian u kwase ka vea sôôr ayol a ve yô, mbagenev ken tiônnongo ve nenge ér ve vôso ayol a ve keng keng. Sha nahan yô, ashighe agen mba ve lu sôôr ayol a ve la ka vea luun a mbamzeyol kpa, ve wa ityough ve gba vôson tsô. Mbagenev mba ve lu kwav di yô, ka ve palegh kwagh u ishiôr kuaa. Kwagh ne ka a va a ishimanyian kpishi.”

SEER FAN NEN AYOL A EN TSEMBELEE

5-6. Ka akaa a nyi i gbe u mba ve lu sôôr ayol a ve la vea fa sha kwagh u ishiôr ve? (1 Peteru 3:4)

⁵ Zum u ne lu sôôr ayol a en yô, ne er nan ve ne fa aluer ka u ne vôso ayol a en shin ne de ishiôr la? Nôngo fa ishiôr you la tsembelee. Alaghga yange u pande u fa nan kpuaa, cii ve ne hii ishiôr ye. Kpa hegen ne u ngu a ian i fan “or u [nan lu] ken myer” la. (Ôr 1 Peteru 3:4.) Ka shighe ne u seer fan mlu u ishiôr you la vea Yehova man aeren a nan kua gbenda u nan henen kwagh la ye. Shighe a karen yô, u fa nan je a kuma u nan mlumun sha mbampin mban: ‘Or ne nana lu kwase shin nom u injaa kpa?’ (Anz. 31:26, 27, 30; Ef. 5:33; 1 Tim. 5:8) ‘Me soo nan shi me wa nan ikyo sha mimi shi nan kpa nana soom shi nana wam ikyo sha mimi kpa? Se fatyô u wan ishima a mbamyen asev kpa?’ b (Rom. 3:23) Er ne lu fan ayol a en la, fa nen ner: Kwagh u vesen yô, ka akaa a ne zough sha mi la ga, kpa ka er ne fatyô u wan ishima a ayol a en sha akaa a ne kaha sha mi la yô.

⁶ Ka akaa agen a nyi i doo u se fa sha kwagh u ishiôr yase shighe u se lu sôôr nan laa? Cii ve or la nana doo u ishima i ar sha iaven i u kera fatyô u den kwagh u nan ga yô, doo u u fa akaa agen a vesen sha kwagh u nan, er akaa a nan we ishima u eren ken uma u nan la nahan.  Kpa gema akaa a nan a sôngo sôngo, er gbang gbang u iyolough shin zayol u nan lu a mi sha kwagh u inyar gayô akaa a vihin a yange vande eren nan la di ye? Ka hanma kwagh ne lam sha mi shighe u ne hii a hii ishiôr la ga. (Nenge Yohane 16:12.) Aluer u nenge wer ka a kuma u ne lam sha akaa a sôngo sôngo agen ga yô, pase ishiôr you la i fa. Nahan kpa, fa wer shighe a karen yô, a gba u ishiôr you la ia fa akaa la sha er aa wase nan u fan aluer ka u nana za hemen shin nana hide ijime yô. Sha nahan yô, shighe a karen yô, a gba u u ôr nan akaa la cica cii.

7. Mba ve lu sôôr ayol a ve la vea er nan ve vea fa ayol a ve? (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Shighe u U Lu Sôôr Or u Nan Lu Ica a We Yô” la.) (Shi nenge ufoto kpaa.)

⁷ U er nan ve u fa injaor i ishiôr you i lu jim jimi? Gbenda môm yô, ka u lamen vea nan wang wang man sha mimi, pinen nan mbampin shi keghen ato a nan. (Anz. 20:5; Yak. 1:19) Sha nahan yô, alaghga a gba u ne eren akaa a aa wase ne u lun imôngo lamen yô. Ne fatyô u yan kwagh imôngo shin za teman sha ajiir a ior ve memen yô gayô duen kwaghpasen imôngo. Shi u fatyô u henen kwagh u nan shighe u nen lu vea azende a en kua ior mba hen tsombor yô. Heela tseegh ga, ver ashighe a ne fatyô u eren akaa a aa wase u u fan gbenda u or la nan eren kwagh sha aaven kposo kposo man a ior kposo kposo yô. Nenge ase kwagh u anmgbian ugen ken tar u Netherlands, iti na ér Aschwin ka a er yô. A ôr kwagh u shighe u lu sôôr kwase na Alicia la, a kaa ér: “Yange se er akaa imôngo a aa wase se se seer fan ayol a ase yô. Ashighe kpishi i lu akaa a kiriki er u yôron imôngo shin eren ityom igen imôngo nahan. Man yange sea eren akaa ne yô, kwagh la a wase se u fan aeren a dedoo a se lu a me la kua mbamyen asev.”

8. Aluer mba ve lu sôôr ayol a ve la mba henen kwagh imôngo yô, kwagh la una wase ve nena?

⁸ Shi ne fatyô u seer fan ayol a en sha u henen Bibilo imôngo. Aluer ne va vôso kpa, a gba u ne tôôn shighe ne eren mcivir u hen tsombor sha er mlu wen vea Aôndo una za hemen u lun kwagh u vesen ken ivese yen yô. (Orpa. 4:12) Sha nahan yô, shighe u ne lu sôôr ayol a en ne, ker nen shighe ver nen u ne henen kwagh imôngo yô. Kpa mba ve lu sôôr ayol a ve la mba a hingir tsombor ga shi anmgbian u nomso la ngu a hingir ityough ki anmgbian u kwase la ga. Nahan kpa, aluer ne mba henen kwagh imôngo hanma shighe yô, u fatyô u fan er or u u lu sôôr nan la nan soo Yehova i za kighir yô. Anmgbian ugen ken tar u Amerika,  iti na ér Max vea kwase na Laysa, yange ve zua a mtsera ugen u ior mba ve lu sôôr ayol a ve ka vea henen kwagh imôngo ve ve zua a mi yô. Max kaa ér: “Yange se mba hiin ishiôr yô, se hii u henen ityakeda i i ôr kwagh u ishiôr kua ivese man uma u hen tsombor yô. Er se lu henen ityakeda ne yô, kwagh la wase se u lamen sha akaa a vesen a yange sea lu henen i ga yô, ma taver se u lamen sha mi yô.”

AKAA AGEN A NE FATYÔ U HENEN SHA MI YÔ

9. Ka akaa a nyi i gbe u mba ve lu sôôr ayol a ve la vea fa shighe u ve lu tsuan mba vea ôr ve kwagh sha kwagh u ishiôr ve laa?

⁹ Ka an i doo u ne ôr nan kwagh u ishiôr yene? Ka we vea or u u lu sôôr la, ne tsua ior mba ne ôr ve ye. Sha shighe u ne hii ishiôr la, de ôron nen ior kpishi ga i lu iorov kpuaa tseegh. (Anz. 17:27) Aluer ne er nahan yô, ne kera lu a ior kpishi mba pinen ne mbampin shin zan ne iyol ér ne vôso ayol a en ga. Nahan kpa, aluer ne ôr or môm ga yô, alaghga ne hii u palegh ior sha er vea fa kwagh sha mi ga yô. Man aluer ne mba eren nahan yô, ne fatyô u gban ken kwaghbo. Sha nahan yô, a hemba doon u ne ôr ior kpuaa mba vea wa ne kwagh u dedoo shi vea wase ne sha igbenda igen kpaa yô. (Anz. 15:22) Ikyav i tesen yô, ne fatyô u ôron mba hen tsombor wen shin azende a en aa a vie ken jijingi yô, gayô mbatamen mba ken tiônnongo.

10. Ka nyi mba ve lu sôôr ayol a ve la vea er ve vea er kwagh u hôngorough ga? (Anzaakaa 22:3)

¹⁰ Ne sôôr ayol a en nan ve ne er kwagh u hôngorough ga? Er kwagh u or u u lu sôôr la, a lu doon we seer la a lu hemban saren we u lun ikyua a nan cii. Ka nyi ia wase ne ve ne er kwagh u una vihi Yehova ishima ga? (1 Kor. 6:18) Palegh nen alam a ijimbagh kua u lun imôngo tswen shin man kwagh kpishi. (Ef. 5:3) Akaa ne aa fatyô u kenden isharen i yaven a or ken a ven shi a na yô, a taver ne u eren kwagh u vough. Nahan aluer hanma shighe ne mba lamen sha akaa a ne er ve ne palegh aeren a hôngorough yô, a doo kpishi. (Ôr Anzaakaa 22:3.) Nenge kwagh u yange wase anmgbian ugen vea kwase na ken tar u Etiopia yô. Iti na ér Dawit, i kwase na di ér Almaz. Ve kaa ér: “Shighe u se lu sôôr ayol a ase la, yange se luun tswen ga, kpa se lu ape ior ve lu kpishi yô, gayô se lu vea azende a ase. Shighe môm kpa se luun shin mato shin ken iyou se tseegh ga. Kwagh la wase se u palegh isholibo.”

11. Ka akaa a nyi i doo u mba ve lu sôôr ayol a ve la vea hen sha mi cii ve, vea hii u hiana?

¹¹ Doo u mba ve lu sôôr ayol a ve la, vea eren akaa a tesen ayol a ve dooshima? Er ishiôr la i lu taver seer la, ne fatyô u eren akaa agen a tesen ayol a en dooshima. Nahan kpa, aluer isharen i yaven a or i taver ken a ven yô, adooga a taver ne u eren kwagh sha inja. (Icam 1:2; 2:6) Shi aluer ne mba hian a ayol a en yô, alaghga ne kera kôr iyol tsaha ga, nahan ne hingir u eren kwagh u vihin Yehova. (Anz. 6:27) Sha nahan yô, shighe u ne hii u sôôr ayol a en la je, lam nen sha akaa a ne eren man a ne eren ga, sha er ne per tindi u Yehova ga yô. c (1 Tes. 4:3-7) Pinen nen ayol a en ner: ‘Aluer se mba hian yô, ior mba hen ijiir yase vea nenge kwagh ne nena? Iniumbe yase ne ia fatyô i kenden a isharen i yaven a or la ken mô wase?’

12. Aluer mba ve lu sôôr ayol a ve la mba gban anyiman yô, ka nyi i doo u vea fa?

¹² Shighe u zayol a dugh hen atô wen yô ne sôr un nena? Aluer ashighe agen ka ne gba anyiman sha kwagh yô, maa tese ér ishiôr la i wase gaa? Ka nahan keng ga; ashighe agen mba ve lu sôôr ayol a ve la, ka ve gba anyiman sha  kwagh. Mba ve vese ayol a ve ka vea naan ayol a ve icivir shi vea sendegh ér saa i er kwagh u sha ishima ve ga yô, ivese ve i doo. Gbenda u ne sôron mbamzeyol mba ve dugh hen atô wen hegen la, ua tese ér ivese yen ia va doo shin ia doo ga. Nahan pine nen ayol a en ner: ‘Se mba fetyô u lamen sha zayol wase kundu kundu man sha icivir kpa? Se mba keghen iyol u lumun ibo sha kwagh shi sôron inja kpa? Ka se kegh iyol u hiden ijime sha kwagh shi nan anyi a yan shi den orgen a kwaghbo kpa?’ (Ef. 4:31, 32) Nahan kpa, aluer shighe u ne lu sôôr ayol a en la je, ne mba gban anyiman shi zôhôn zwa hanma shighe yô, ne va vôso kpa, adooga ne za hemen u eren nahan. Aluer u nenge wer ne zua ga yô, a hemba doon u ne de ishiôr la. d

13. Ka nyi ia wase mba ve lu sôôr ayol a ve la, u fan shighe u vea tôô u sôôr ayol a ve?

¹³ Doo u ne sôôr ayol a en a kuma shighe nena? Ka sea tôô shighe sea hen sha kwagh tsembelee ga yô, ashighe kpishi kwagh la ka a za i doo ga. (Anz. 21:5) Nahan shighe u ne tôô u sôôr ayol a en la, a̱ kuma u ne fa ayol a en tsembelee yô. Kpa de sôôr nen ayol a en zan zan i karen shighe u ma ne sôôr ve ma i hemba doon la ga. Bibilo kpa kaa ér: “Ishimaverenkeghen i i zough a mi ga yô, ka i na ishima i uren.” (Anz. 13:12) Heela tseegh ga, er ne lu sôôr ayol a en shighe a lu karen la, a lu hemban taver ne u kôron iyol yen tsaha palegh idya. (1 Kor. 7:9) Kpa de hembe veren ishima sha kwagh u shighe u ne tee u sôôr ayol a en la ga, kpa gema pine iyol you wer, ‘Kwagh ugen kpa ngu u m soo u fan sha kwagh u ishiôr yam ne cii ve, me mase tsuan kwagh u me er yee?’

MBAGENEV VEA WASE MBA VE LU SÔÔR AYOL A VE LA NENA?

14. Ka sha igbenda i nyi nahan mbagenev vea wase mba ve lu sôôr ayol laa? (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁴ Aluer se fa mba ve lu sôôr ayol a ve la yô, se wase ve nena? Se fatyô u lôhôn ve iwer, shin mcivir u hen tsombor, gayô ahumbe a man. (Rom. 12:13) Nahan shighe u ve lu imôngo ne, alaghga vea seer fan ayol a ve. Sha nahan yô, u fatyô u duen geri vea ve shin tôôn ve shin mato wou, gayô lôhôn ve hen ya wou sha er vea lu tswen ga yô. (Gal. 6:10) Anmgbian u kwase Alicia u se vande ôron kwagh na la, umbur kwagh u yange i er a na vea nom na Aschwin ve doo ve kpishi yô. A kaa ér, “Yange saan se iyol kpishi shighe u anmgbianev mba nomso man mba kasev kaa a vese ér, se fatyô u va teman hen ya ve aluer se mba keren ijiir i ken igbar i se tema se lam yô.” Aluer mba ve lu sôôr ayol a  ve la, kaa a we ér u za lu vea ve yô, nenge kwagh la wer ka gbenda u injaa u wasen ve. De deen ve ve luun ve tseegh ga, kpa gema fa shighe u i doo u u na ve ian vea lam sha akaa a ve, a ve soo ér or a fa ga la yô.—Fil. 2:4.

15. Ka nyi igen kpa azende a ior mba ve lu sôôr ayol a ve la, aa er sha u wasen ve? (Anzaakaa 12:18)

¹⁵ Se fatyô u wasen mba ve lu sôôr ayol a ve la sha akaa a se ôron a ve man a se palegh u ôron la kpaa. Ashighe agen yô, a gba u se kôr zwa wase tsaha. (Ôr Anzaakaa 12:18.) Ikyav i tesen yô, alaghga a torough se iyol u ôron mbagenev ser, ma anmgbian u nomso nan ngu sôôr anmgbian u kwase ugen. Kpa alaghga vea hemba soon ér vea ôr mbagenev iyol ve. De lamen sha mba ve lu sôôr ayol a ve la shin puun ve sha akaa a ve tsough u eren la ga. (Anz. 20:19; Rom. 14:10; 1 Tes. 4:11) Heela tseegh ga, a gba u se palegh u ôron akaa shin pinen ve mbampin mba vea na a lu ve ape vôson ayol a ve fele fele la. Anmgbian u kwase ugen iti na ér Elise, un vea nom na ve kaa ér, “Yange ior vea pinen se akaa a se we ishima u eren sha ivese yase yô, kunya u kôr se, sha ci u se lu a vande lamen sha mi ga.”

16. Shighe u mba ve lu sôôr ayol a ve la ve pav yô, doo u se er nena?

¹⁶ Aluer ve nenge ér doo u vea de u sôôr ayol a ve di ye? Doo u se pine ve mbampin sha kwagh shon vighe vighe shin se na mô ve ibo ga cii. (1 Pet. 4:15) Anmgbian u kwase ugen iti na Lea, a kaa ér: “Yange m ungwa mer mbagenev mba lamen sha ityôkyaa i i ne ve mo vea anmgbian ugen se pav yô. Kwagh la yange vihim pev.” Er se vande ôron nahan, aluer ior mba ve lu sôôr ayol a ve la pav kpa, se gba tôôn tsô ser kwagh u ve er la doo ga ze. Kpa ve gema ve kure awashima u sôôr ayol a ve la, sha ci u kwagh la wase ve u tsuan kwagh u vough u vea er yô. Nahan kpa, er ve pav yô, alaghga kwagh la una na ve ishimavihin shi a lu ve inja er mba tswen nahan. Sha nahan yô, se fatyô u keren igbenda i wasen ve.—Anz. 17:17.

17. Ka nyi i gbe u mba ve lu sôôr ayol a ve la, vea za hemen u erene?

¹⁷ Er se nenge nahan, mba ve lu sôôr ayol a ve la vea fatyô u tagher a mbamtaver, nahan kpa a fatyô u saan ve iyol. Jessica kaa ér: “U ôron sha mimi yô, ishiôr yange i lum tom je zua ga. Kpa doom kpishi er yange se nôngo tsung hen shighe la, se fa ayol a se tsembelee yô.” Aluer ne mba sôôr ayol a en hegen yô, za nen hemen u nôngon ner ne fa ayol a en tsembelee. Aluer ne er nahan yô, kwagh la una wase ne u tsuan kwagh u injaa.