Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 45

Er Se Wase Mbagenev u Kuran Atindi a Kristu Yô

Er Se Wase Mbagenev u Kuran Atindi a Kristu Yô

“Sha nahan yô, za nen za gema nen ior . . . ve hingir mbahenen . . . , Shi tesen nen ve u kuran atindi a m we ne la cii.”—MAT. 28:19, 20.

ICAM 89 Ungwa Imo i Ter, A̱ Ver U

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Er i nger ken Mateu 28:18-20 nahan, lu tindi u nyi Yesu wa mbahenen nava?

SHIGHE u i nder Yesu shin ku la, yange ande hen mbahenen nav mba ve kumba ken Galilia la. Yange lu a kwagh u injaa u ôron ve. Lu nyi kwagha? Mkaanem nam ma shon ma ken Mateu 28:18-20.Ôr.

2. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi?

2 Tindi u Yesu wa ér i gema ior ve hingir mbahenen la ngu sha ci u mbacivir Aôndo nyian kpaa. Sha nahan yô, se lu timen sha mbampin utar mba ve zough sha tom u Yesu a we se ne yô. Hiihii yô, dugh u tesen mbahenen mba hev akaa a Aôndo a soo la sha yô, ka nyi igen kpa i gbe u se ere? Sha uhar yô, mbapasenkwagh mba ken tiônnongo cii vea wase orhenen Bibilo u vesen ken jijingi nena? U sha utar yô, se er nan ve se wase anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve de u pasen kwagh la vea hide a hii tom u geman ior hingir mbahenen nee?

TESE VE U KURAN ATINDI A KRISTU

3. Ka nyi jighilii Yesu yange wa kwagh sha mi ken tindi na laa?

3 Akaawan a Yesu la cimin ga cii. Gba u se tese ior atindi a na la vough. Sha nahan yô, gba u se tese ve hanma kwagh, se undu kwagh u injaa môm ken inya ga. Yesu yange kaa ér: ‘Tese nen ve atindi a m we ne la cii’ ga. Kpa kaa ér: Tese nen ve “u kuran atindi a m we ne la cii.” Aluer se soo u dondon tindi u Yesu la yô, a gba u se tese orhenen Bibilo kwagh u i gbe u nana er la tseegh ga, kpa se tese nan er nana kar ve nana er kwagh shon kpaa. (Aer. 8:31) Er nan ve i gbe u se er nahana?

4. Inja i u kuran tindi la ér nyi? Tese ikyav.

4 Inja i u “kuran” la yô, ka u dondon tindi. Ikyav i dondon ne ia wase se u fan er se tese or u kuran shin dondon atindi a Kristu a we se ne yô. Or u nan lu tesen orgen mato u nahan yô, nana tese or u nan lu henen mato la u kuran atindi a nahan kwagh sha gbenda nena? Hiihii yô, or u nan lu tesen or mato u nahan la nana vande tesen nan er nana dondo atindi shighe u nan lu hendan kwagh yô. Nahan cii kpa, cii ve or u henen mato la nana fa u kuran atindi shon yô, a gba u ortesen la nana er kwagh ugen kpaa. A gba u nana due sha gbenda vea or u nan lu henen mato la, nana lu tesen nan u karen iyol sha akaa a nan hen la. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav laa?

5. (a) Er i tese ken Yohane 14:15 man 1 Yohane 2:3 nahan, doo u se tese mba se henen Bibilo a ve la u eren nyi? (b) Se er nan ve se wase mba se henen Bibilo a ve u dondon akaawan a Bibilo?

5 Ka sea henen Bibilo a ior yô, se tese ve kwagh u Aôndo a soo ér se eren la. Kpa gba u se er kwagh a hemba nahan. Gba u se tese mba se henen Bibilo a ve la u dondon kwagh u ve lu henen la ken uma ve ayange ayange. (Ôr Yohane 14:15; 1 Yohane 2:3.) Se fatyô u tesen mba se henen Bibilo a ve la sha ieren yase, er vea dondo atesen a Bibilo a mimi a ve lu henen la ken makeranta shin hen ijiirtom gayô shighe u ve due ahumbe a man yô. Se fatyô u ôron ve kwagh u yange er se kpôô kpôô u a tese er yange se dondo kwaghwan u Bibilo ve kwagh la kura uma wase shin wase se u tsuan kwagh u se er sha inja yô. Shighe u se lu vea mba se henen Bibilo a ve yô, se fatyô u sônon Yehova ser icighan jijingi na a kura ve.—Yoh. 16:13.

6. Ka nyi igen kpa i doo u se er zum u se lu tesen mbagen u kuran atindi a Yesu laa?

6 Aluer se soo u tesen mbagenev u kuran atindi a Yesu yô, ka nyi igen kpa i gbe u se ere? Doo u se wase mba se henen Bibilo a ve la, u lun a isharen i za geman ior hingir mbahenen. Mbahenen Bibilo mbagen yô, alaghga a cier ve iyol u duen za pasen kwagh. Nahan doo u se waan ishima a ve shighe u se lu wasen ve u fan mimi u ken Bibilo la sha er jighjigh ve una seer taver yô. Aluer se er nahan yô kwagh la una kôr ve ken ishima shi una mgbegha ve u duen za pasen kwagh. Ka nyi se er ve se wase mba se henen Bibilo a ve la vea lu a isharen i duen za pasen ior loho u dedoo?

7. Se er nan ve se wase orhenen Bibilo nana lu a isharen i pasen mbagen loho u dedoo?

7 Se fatyô u pinen mba se henen Bibilo a ve la amba a mpin ne nahan: “Er u lu dondon atesen a Bibilo ken uma wou ne, kwagh ne wase u nena? U nenge wer doo u mbagen kpa vea ungwa loho nee? Ka nyi u fatyô u eren sha er u wase ve?” (Anz. 3:27; Mat. 9:37, 38) Tese or u henen Bibilo la utrak asev mba ve lu ken Akaa a Se Eren Tom a Mi u Tesen Ior Mimi Yô la, nana tsua mba nan nenge ér vea doo mba hen tsombor u nan shin azende a nan gayô ior mba nan eren tom a ve imôngo la u ôron yô. Maa na nan ukôpi mba utrak mba shon mba nan tsough la. Kar iyol vea nan er nana lam a ior kundu kundu shi nana na ve utrak mba shon yô. Nahan kpa, zum u or u se henen Bibilo a nan la nan hingir orpasenkwagh u nan lu a er batisema ga la kpa, doo u se duen kwaghpasen a nan imôngo sha er se wase nan yô.—Orpa. 4:9, 10; Luka 6:40.

ER TIÔNNONGO UNA WASE MBAHENEN BIBILO VEA ZA HEMEN U VESEN KEN JIJINGI YÔ

8. Er nan ve i doo u Aôndo man mbawanndor vea doo ior mba se henen Bibilo a ve la ishima tsung-nu? (Nenge ngeren u kiriki u “Er Se Wase Mba Se Henen Bibilo a Ve sha Er Aôndo Una Seer Doon Ve Ishima Yô” la.)

8 Umbur wer Yesu yange kaa a vese ér se tese mbagen “u kuran atindi a un we la cii.” Man kwagh la wa atindi a hemban cii a ahar ne kpa ker; ka tindi u Aôndo a doo u ishima man u or u nan we ndor a we nana doo u ishima la. Atindi ne cii gba zua sha tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen la. (Mat. 22:37-39) A zua vea tom shon nena? Ityôkyaa i vesen i se pasen kwagh yô, ka dooshima. Ka sha ci u Aôndo man mbawanndor a vese ve doo se ishima. Se lan ga, alaghga a cier mbahenen Bibilo mbagen iyol u duen kwaghpasen. Kpa se fatyô u taver ve ishima ser Yehova una wase ve, nahan kure kure tsô vea hemba mcie u cian or la. (Ps. 18:1-3; Anz. 29:25) Ngeren u kiriki u a lu ken ngeren ne la tese se akaa a se er sha er se wase orhenen Bibilo nahan Aôndo una lu doon nan ishima seer a seer yô. Kpa ka nyi tiônnongo cii una er sha u wasen mbahenen mba hev u seer lun a dooshima?

9. Ka sha nyi igbenda nahan wanyemakeranta u ken ikyav i orhenen mato la, a lu henen akaa a injaa a a wase unu?

9 Hide hen ase sha ikyav i or u henen mato la. Er a lu nahan mato sha gbenda shi ortesen un kpa a lu vea na la, ka sha igbenda i nyi nahan una lu henen kwagh seere? Ka sha u keghen ato a or u a lu tesen un mato la shi nengen er aderaba agen kpa a lu nahan kwagh sha inja sha inja yô. U tesen ikyav yô, alaghga tica na la una tese un er deraba ugen a ne mba i torough ve iyol yum la ian ér ve kar un sha hemen yô. Gayô alaghga tica na una tese un deraba ugen u a pande iwanger i usu u mato na sha er u de nyer aderaba agen ken ashe ga yô. Aluer i tese orhenen mato akav a ngera nahan yô, nana hen kwagh u injaa ker u nana fatyô u dondon shighe u nan lu nahan mato yô.

10. Ka nyi ia wase orhenen Bibilo u hingir orhenene?

10 Orhenen Bibilo u nan hii u civir Yehova la kpa, kape nana fatyô u henen kwagh sha ikyev i mbacivir Yehova mbagen mba ve ver ikyav i dedoo je la. A lu di sha ikyev i orpasenkwagh u nan henen kwagh a nan la tseegh ga. Nahan ka nyi ia wase orhenen Bibilo ve nana za hemen u vesen ken jijingi? Ka u zan mbamkombo asev mba Mbakristu. Sha ci u nyi? Sha ci u akaawan a Bibilo a vea za ungwa ken mkombo la aa wase ve u seer henen kwagh shi aa na jighjigh ve una seer taver shi aa wase ve Aôndo una seer doon ve ishima. (Aer. 15:30-32) Heela tseegh ga, shi orpasenkwagh la nana fatyô u tesen orhenen Bibilo la anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev mba kwagh ve a nôngo u zuan sha mlu u orhenen Bibilo shon sha igbenda kpishi yô. Ka akav a dedoo a nyi nahan alaghga orhenen Bibilo la nana nenge a mi ken tiônnongo a tesen er anmgbianev mba nomso man mba kasev ve doo ayol ave?

11. Ka nyi nahan alaghga orhenen Bibilo nana nenge a mi ken tiônnongo, man adooga kwagh shon una mgbegha nan u eren nyi?

11 Hen ase sha akav a dondon ne. Kwase ugen u a lu henen Bibilo shi a lu ormaren u a lu yesen ônov tswen yô, nenge er anmgbian u kwase ugen kpa a lu yesen ônov tswen yô. Kwase u henen Bibilo la ka una nenge er anmgbian u kwase la, a nôngo kwagh kpoghuloo a ve mkombo ken Iyou i Tartor vea mbayev nav mba kiriki la nahan kwagh la a kôr un ken ishima kpen kpen. Orhenen Bibilo ugen u a lu nôngon kpoghuloo ér una de taav u man yô, za zua a orpasenkwagh ugen u ngise maan taav kpa va hingir Orshiada maa nôngo de yô. Orpasenkwagh la ôr orhenen Bibilo shon er yange Yehova ngur doon un ishima seer a seer yô, kwagh la mgbegha un u kuran atindi a Aôndo yô. (2 Kor. 7:1; Fil. 4:13) Orpasenkwagh shon ôron orhenen Bibilo la er yange un nôngo ve un de u man taav la been cii yô, a kaa a orhenen Bibilo shon ér, “We kpa u fatyô u den taav u man.” Nahan kwagh la taver orhenen Bibilo la ishima, lu a vangertiôr ér un kpa una fatyô u den. Gumkwase ugen u i lu henen Bibilo a na yô, nenge er ka i saan gumkwase u civir Yehova ugen iyol tsung yô. Gumkwase u i henen Bibilo a na la nengen nahan yô, a soo ér una seer fan er i hii ve hanma shighe yô, gumkwase u a lu Kwaseshiada la ngu a lu sar sar yô.

12. Er nan ve se fatyô u kaan ser hanma or ken tiônnongo nana fatyô u eren kwagh u una wase mbahenen Bibilo?

12 Orhenen Bibilo ka nana hingir u va fan mbapasenkwagh kposo kposo mba ve lu civir Yehova sha mimi yô, ikyav ve la i wase nan, nan hen u kuran tindi u Kristu a we se ér Aôndo man orwanndor a vese ve doo se ishima la. (Yoh. 13:35; 1 Tim. 4:12) Shi er i vande ôron nahan, orhenen Bibilo nana fatyô u henen er nana nôngo a mbamtaver mba nan lu tagher a mi la hen mbapasenkwagh mbagen mba ve kpa yange ve tagher a ambaakaa la yô. Kwagh la ngu a wase orhenen Bibilo la nan fa je ér akaa a i gbe u nana er ve nana hingir orhenen u Kristu la ka a nana fatyô u eren yô. (Dut. 30:11) Hanma or u ken tiônnongo nana fatyô u eren kwagh u una wase mbahenen Bibilo vea hingir mbahenen mba Yesu yô. (Mat. 5:16) Ka nyi akaa nahan we ka u er sha er u seer taver mbahenen Bibilo mba ve ve mkombo la ishima?

WASE MBA VE MEM KWAGHPASEN LA VE HIDE VE HII U PASEN KWAGH

13-14. Yesu yange er kwagh a mbaapostoli nav shighe u iyol kpe ve la nena?

13 Se soo ser se wase anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve mem kwaghpasen la ve hide ve hii u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen. Gbenda u Yesu yange a er kwagh a mbaapostoli nav shighe u iyol i kpe ve la tese se kwagh u se fatyô u eren nyian yô.

14 Shighe u Yesu zurum u been tom na ve shi kpuaa u a wua un la, mbaapostoli nav “cii ve yevese ve undu un.” (Mar. 14:50; Yoh. 16:32) Ka nyi Yesu yange er shighe u iyol kpe mbaapostoli nav laa? Yange mba nderen Yesu shin ku kera yô, a kaa a mbadondon un mbagen ér: “De cie nen ga! Za, za ôr nen anmgbianev av [yô i nderem].” (Mat. 28:10a) Yesu yange gema ijime a mbaapostoli nav ga. Er ve cii ve yevese ve undu un nahan kpa, a yila ve ér mba ‘anmgbianev nav’ her. Yange mhôônom kôron Yesu a ior shi deen ve a kwaghbo er Yehova nahan.—2 Utor 13:23.

15. Ka sea umbur kwagh u anmgbianev mba ve de u pasen kwagh la nahan i lu se ken ishima nena?

15 Se kpa, kwagh u mba ve de u pasen kwagh la gba se ishima tsung. Mba anmgbianev asev mba nomso man mba kasev shi ve doo se ishima kpaa! Zan zan nyian kpa, se mba umbur tom u anmgbianev mban yange ve er Yehova ken ayange a karen la her. Mbagen je yô yange ve er u anyom ngee. (Heb. 6:10) Jighilii yô, ka i sar se tsung u ma ve hide ma ve lu imôngo a vese ken tom ne her. (Luka 15:4-7) Kpa ka sha igbenda i nyi nahan se tese ser kwagh u anmgbianev mban gba se ishima er Yesu nahana?

16. Se tese ser kwagh u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve de u van mbamkombo la gba se ishima nena?

16 Lôhô ve mbamkombo. Gbenda môm u Yesu taver mbaapostoli nav mba iyol kpe ve la ishima yô, yange lôhô ve mkombo. (Mat. 28:10b; 1 Kor. 15:6) Se kpa se fatyô u eren imba kwagh ne nyian, se taver mba ve de u van mkombo la ishima sha u lôhôn ve mbamkombo mba tiônnongo. Doo u se fa ser, alaghga se lôhô ve acin imôngo je ve vea va ye. Ikyav tese wang ér yange a saan Yesu iyol er mbahenen nav va mkombo la je ka u henen a hen ga.—Nenge Mateu 28:16 man Luka 15:6.

17. Zum u se va nenge a anmgbian u nan kera ve mbamkombo ga, ken mkombo yô, doo u se er nena?

17 Ngohol ve sar sar. Yange i saan mbahenen mba Yesu iyol shighe u ve lu vea na imôngo yô. Yesu keghen ér saa mbahenen nav ve va hen a na ga, kpa yange a za hen a ve a za lam a ve. (Mat. 28:18) Shighe u or u nan mem u van mkombo nan va nyer ken Iyou i Tartor nahan se er nena? Doo u se ngohol nan sar sar. Alaghga sha hiihii la ishima ia za se iyol sha ci u se fa kwagh u se ôr a nan ga. Nahan kpa se fatyô u kaan a nan ser se nenge a nan nahan doo se kpen kpen, kpa se er kwagh ne sha gbenda u ua na nana hee ga yô.

18. Se taver mba ve de u van mbamkombo shi duen kwaghpasen la ishima nena?

18 Taver ve ishima. Alaghga tsô mbahenen mba Yesu nenge tom u i wa ve u pasen kwagh sha tar cii la ér ka tom u vea fatyô u eren ga yô. Yesu yange taver mbadondon un ishima kaa a ve ér: “Me luun a ven ayange ayange.” (Mat. 28:20) Kwagh u er ne wase mbahenen nav mban kpa? Een. Yange ica i gba ga je maa ve wa ityough u ‘tesen shi yôôn loho u dedoo.’ (Aer. 5:42) Gba u a taver mba ve de u van mbamkombo shi pasen kwagh la ishima. Alaghga a cier ve iyol u hiden shi hiin kwaghpasen. Se fatyô u taver ve ishima ser mba duen kwaghpasen la ve tseegh ga. Shighe u ve soo cii se due kwaghpasen vea ve imôngo. Aluer se wase ve, ve hide ve hii u pasen loho u dedoo yô, a doo ve, vea wuese kpen kpen. Ka sea tese mba ve de u van mbamkombo shi duen kwaghpasen la ser mba anmgbianev asev her yô, kwagh la a wase ve, ve hide ve hii u duen kwaghpasen nahan i saan tiônnongo cii iyol.

SE SOO U EREN TOM U YESU A NE SE NE KUREN

19. Ka nyi i sar se tsung u erene, man ka sha ci u nyi?

19 Se er tom u geman ior hingir mbahenen ne se kighir hanma shighee? Se er u zan zan shighe u mkur u tar ne. (Mat. 28:20; nenge Ngeren u Pasen Asember a ken Bibilo u “Shighe u mkur u tar” la.) Se fatyô u eren tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen ne zan zan shighe la kpa? Se kange ishima ser se er nahan! Ka se tôô shighe wase man agee ase shi se vihi inyaregh yasegh u keren mba ve lu a “ishima i mimi i zuan a uma u tsôron la” man se eren kwagh ne saan saan. (Aer. 13:48) Ka sea eren kwagh ne yô, se mba dondon ikyav i Yesu. Yange kaa ér: “Kwaghyan wam ka u eren ishima i un u a tindim la, shi eren tom na kuren.” (Yoh. 4:34; 17:4) Se kpa ka kwagh u a sar se tsung je la. Se soo u eren tom u i we se sha ikyev ne kuren. (Yoh. 20:21) Se soo ser ma se taver ishima man se ze hemen u eren tom ne imôngo a mba ve de u duen kwaghpasen shi van mbamkombo la kpaa.—Mat. 24:13.

20. Mbafilipi 4:13 tese ér se fatyô u eren tom u Yesu wa se ne kuren sha ci u nyi?

20 Nahan kpa ka zange u eren zegetom u Yesu yange kaa ér se er ne kuren ga. Nahan cii kpa, se mba eren tom ne se tseegh ga. Yesu yange tôndo zwa ér una luun a vese. Ka sea eren tom u geman ior hingir mbahenen ne yô, se mba “mbaeren tom a Aôndo imôngo” shi se mba vea “Kristu imôngo.” (1 Kor. 3:9; 2 Kor. 2:17) Sha nahan yô, se fatyô u eren tom ne kuren. Sha mimi yô ka kwagh u icivirigh man kwagh u saan iyol kpishi u eren tom ne shi wasen mbagenev kpaa u eren u!—Ôr Mbafilipi 4:13.

ICAM 79 Tese Ve u Taver Ishima

^ Ikyum. 5 Yesu yange kaa a mbadondon un ér ve gema ior ve hingir mbahenen shi ve tese ve u kuran atindi a un we ve la cii. Ngeren ne una wase se u fan er se er ve se dondo akaawan a Yesu yô. I vande timen sha itinekwagh ne ken ngeren ugen u yange i gber ken Iyoukura i Julai 1, 2004, peeji 20-24 la yô.

^ Ikyum. 66 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian u kwase u a lu henen Bibilo a or la ngu pasen nan akaa a nana er ve Aôndo una seer doon nan ishima yô. Shighe kar yô, orhenen Bibilo la ngu dondon akaa atar a orpasenkwagh u a henen Bibilo a na la yange ôr un yô.