1. Yehova ngu taver se ishima ér se er nena?

DOOSHIMA u a geman ga la gba Yehova kwagh kpen kpen. (Hos. 6:6) Yehova ngu taver se ishima ér se kpa se nengen dooshima ne ser ka kwagh u injaa kpishi. Yange tindi profeti Mika ér a kaa se yô, se “soon u zungwen mhôônom.” (Mika 6:8) Kpa cii man se er kwagh ne yô, a gba u se fa kwagh u dooshima u a geman ga la a lu la.

2. Dooshima u a geman ga la ka nyi kwagha?

² I ter ishember i “dooshima u geman ga” la ken Icighan Bibilo i Tar u He la jimin cii kuma kwa 230 nahan. Ken Ubibilo mbagenev yô, i gema ishember i ken zwa Heberu i i ôr kwagh u “dooshima u geman ga” la ér “erdoo” shin “mhôônom ma zungwen.” Nahan aluer avur a Bibilo a ken ngeren ne kua u a dondo la ter ishember i “erdoo” shin “mhôônom ma zungwen” la yô, ka dooshima u geman ga la i lu ôron ye. Kpa dooshima shon ka nyi kwagha? Aluer or ngu a dooshima u a geman ga la yô, nana soo orgen kpishi shi nana lu vea nan kôôsôô sha mimi gbem. Ka i ter ishember ne sha u pasen dooshima u Aôndo a tesen uumace yô. Uumace kpa mba tesen mbagenev dooshima ne. Yehova hembe tesen dooshima u geman ga la sha won cii. Ken ngeren ne, se lu timen sha igbenda i Yehova a tesen uumace dooshima shon yô. Ken ngeren u dondon la di se time se nenge er se mbacivir Aôndo se fatyô u dondon ikyav na sha u tesen hanma wase dooshima u a geman ga la yô.

3. Yehova yange pase iyol na hen Mose kaa ér nyi?

³ Mbaiserael yange ve due ken Igipiti ve lu a za ica ga je maa Yehova pase iyol na hen Mose sha u yôôn iti Na man  aeren a na. A kaa ér: “TERE, TERE, Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo man mimi wuee je, u eren a ior udubu imôngo dedoo, u deen ifer man tindi u peren man isholibo.” (Eks. 34:6, 7) Ken mkaanem ma kundun iyol ma Yehova ôr sha kwagh u aeren a Na ne, a pase Mose kwagh u vesen ugen ken dooshima Na u a geman ga la. Kwagh shon ka nyi?

4-5. (a) Yehova pase iyol kaa ér nyi? (b) Ka mbampin mba han se lu timen sha mini?

⁴ Yehova pase iyol na kaa ér un ngu a dooshima u a geman ga la tseegh ga, kpa ér un ngu a mi “wuee.” I ôr kwagh ne kwa imôngo ken Bibilo. (Num. 14:18; Neh. 9:17; Ps. 86:15; 103:8; Yoel 2:13; Yona 4:2) Man hanma kwa yô, ka i lu Yehova i ôron nahan ye, mayange ka lu uumace ga. Er Yehova a ôr kwagh u dooshima na u a geman ga la var var nahan, tese ér ka ieren i doon tsung gaa? Ieren la ngi un a inja kpishi je ka ashe tugh ga. * Ka nahan ve Tor Davidi yange ôr mkaanem man ye, ér: “TERE, erdoo Wou ngu je, ar sha Usha . . . Aôndo, erdoo Wou ngu a inja je gande cii; ônov mba iorov mba yeren ken mure u akper a Ou.” (Ps. 36:5, 7) Dooshima u Aôndo u a geman ga la ngu se a inja kpishi, er lu Davidi nahan kpa?

⁵ Kwagh u una wase se u fan dooshima u a geman ga la tsembelee yô, de se time sha mbampin mba uhar mban: Ka unô Yehova a tesen ve dooshima u a geman ga laa? Yehova ka una tese se dooshima shon nahan, kwagh la a wase se nena?

6. Ka unô Yehova a tesen ve dooshima u a geman ga laa?

⁶ Ka unô Yehova a tesen ve dooshima u a geman ga laa? Bibilo kaa ér akaa kpishi ka a doo se, er “sule” man “tsaha” man “wain kua mkurem” man “mfe” man “kwaghfan” nahan, kua akaa agen kpishi. (2 Kron. 26:10; Anz. 12:1; 21:17; 29:3) Nahan kpa, ka ambaakaa la i tesen a dooshima u geman ga la ga; ka uumace tseegh i tesen ve un ye. Kpa shi ka hanma or Yehova a tesen nan dooshima na ne ga. Ka mba ve ye ijende vea na kangenaa la a tesen ve dooshima ne ye. Aôndo undun azende a na ga. Ngu a awashima u doon tsung sha ci ve, shi ka u vea doo un ishima gbem sha won.

7. Yehova tese ér uumace jimin cii doo un ishima nena?

⁷ Yehova tesen uumace jimin cii dooshima. Yesu yange ôr orgen u i yilan iti na ér Nikodemu la ér: “Tar ne [ka uumace je la] doo Aôndo  ishima kpishi je yô, a na Wan na u môm môm la, sha u hanma or u nan ne un jighjigh cii nana̱ de timin ga, kpa nana̱ zua a uma u tsôron.”—Yoh. 3:1, 16; Mat. 5:44, 45.

8-9. (a) Yehova tesen mbacivir un dooshima u a geman ga la sha ci u nyi? (b) Ka nyi se lu timen sha mi hegene?

⁸ Er se vande teren sha heen nahan, ka mba ve lu vea Yehova kangenaa shin ve civir un la tseegh a tesen ve dooshima u a geman ga la ye. Ikyav tese nahan ken mkaanem ma Tor Davidi kua profeti Daniel ôr yô. Davidi kaa ér: “Zer eren erdoo Wou a mba ve fe U yô.” “Erdoo u TER yô, ngu sha mba ve cie Un.” Daniel di kaa ér: “Tere, Aôndo u hemban, [U we] mhôônom ma zungwen ikyo a mba U doo ve ishima man mba ve eren sha atindiakaa a Ou kpaa yô.” (Ps. 36:10; 103:17; Dan. 9:4) Mkaanem ma Bibilo man cii kaa ér, Yehova tesen mbacivir un dooshima u a geman ga la sha ci u ve fa un, shi mba cian un, shi a doo ve ishima, shi mba kuran atindi a na. Ka mba ve civir Yehova sha gbenda u a lumun a mi la tseegh, a tesen ve dooshima na u geman ga la ye.

⁹ Yehova yange tesen se dooshima u a tesen uumace jimin cii la shighe u se lu a hii u civir un ga la. (Ps. 104:14) Kpa er hegen se lu civir un yô, ngu tesen se dooshima na u a geman ga la kpaa. Jighilii yô, Yehova ngu pasen mbacivir un cii wang ér: “Erdoo Wam a we yô, una kar hen a we kera ga.” (Yes. 54:10) Sha kpôô yô, er Davidi nenge nahan, ‘TER una tsegha or u i doo Un a nan la sha ci Na iyol Na.’ (Ps. 4:3) Er Yehova a tsegha se sha ci na iyol na nahan, doo u se kegh iyol u eren nyi? Orpasalmi nger ér: ‘Or u nan lu a kwaghfan yô, nana ver ishima sha akaa ne shi nana ver ishima sha uerdoo mba TER kpaa.’ (Ps. 107:43) Kwaghwan u injaa ne due ken hen Yehova. Nahan hegen se time sha igbenda itiar i Yehova a tesen dooshima na u a geman ga la yô, man er ka una tese se dooshima shon ve i wase se la.

10. Ka sea fa ser dooshima u geman ga u Yehova a tesen se la ka u tsôron yô, kwagh la a wase se nena? (Pasalmi 31:7)

¹⁰ Dooshima u Aôndo u a geman ga la been mayange ga. I ôr kwagh u dooshima u a geman ga ne ér ka u tsôron kuma kwa 26, ken Pasalmi 136. Ken ivur i hiihii la, i kaa ér:  “Wuese nen TER, gadia A doo, gadia erdoo Na ka u tsôron gbem sha won.” (Ps.136:1) I ter ishember i “erdoo Na ka u tsôron gbem sha won” la ken hanma ivur zan zan ivur i sha 26 la. Ka sea ôron Pasalmi ne yô, i kpiligh se iyol u nengen igbenda kpishi i Yehova a tesen dooshima na u a geman ga ne, shi a gbe uwer u eren nahan mayange ga yô. Kwagh u i ôr kwa kimbir kimbir ér “erdoo Na ka u tsôron gbem sha won” la pase se wang er dooshima u Aôndo a tesen mbacivir un la a geman ga yô. Saan se iyol kpishi er se fe ser mbacivir Yehova ka ve doo un ishima gbem nahan yô! Ka una tesen or u civir un dooshima yô, kenden nan ga, hemban je yô shighe u kwagh a tser nan yô. Er kwagh ne a wasen se yô: Ka sea fa ser Yehova kenden se ga yô, i saan se iyol kpishi shi se zua a agee a nôngon a mbamzeyol asev shi civir un her.—Ôr Pasalmi 31:7.

11. Pasalmi 86:5 kaa ér ka nyi i ne ve Yehova a den kwaghbo?

¹¹ Ka dooshima u Aôndo u a geman ga la a ne ve a den kwaghbo ye. Yehova ka una nenge orsholibo nana gema ishima shi nana venda u hiden eren asorabo a nan er la yô, a den nan asorabo shon sha ci u dooshima Na u a geman ga la. Orpasalmi yange ôr kwagh u Yehova kaa ér: “A or se iyev sha asorabo ase ga, A na se injar i sha aferakaa ase la kpaa ga.” (Ps. 103:8-11) Davidi yange fa er or ka nana lu a imoshima i wang ga ve, ishima i naan nan ibo shi nan ure kpishi yô. Kpa shi fa er Yehova a “kegh iyol u den kwaghbo” yô. Ka nyi i ne ve Yehova A den kwaghbo? I nger mlumun ken Pasalmi 86:5. (Ôr.) Sha kpôô yô, er Davidi ôr ken msen nahan, Yehova den kwaghbo sha ci u dooshima na u a geman ga la ngee je yô, mba ve zamber a na ér a de ve kwaghbo ve la kpa tesen ve dooshima ne.

12-13. Aluer ishima ngi nan se ibo shi se ure sha akaabo a yange se er kpa Yehova a de se yô, ka nyi ia wase se?

¹² Shighe u se er isholibo yô, ishima ia vihi se kpa a lu kwaghbo ga. Shi doo u se vaa afanyô sha kwagh u se er la je kpaa. Kwagh ne una na yô, se gema ishima shi se zamber ser i de se kwaghbo la, shi se kera kimbir un ga. Nahan kpa, mbacivir Aôndo mbagenev de ishima ngi nan ve ibo her sha asorabo a yange ve er kpa Yehova a de ve yô. Ibo la na yô, ve na jighjigh ér, aluer ve zamber a Yehova nan nan,  shi ve de u eren akaabo la je kpa, mayange una de ve ga. Aluer kape u henen la yô, fa er Yehova a kegh iyol u tesen mbacivir un dooshima na u geman ga la yô, nahan kwagh la una wase u kpishi.

¹³ Er kwagh ne a wasen se yô: Er se lu a mbamshi nahan kpa, se fatyô u civir Yehova a iember man a imoshima i wang. Se fatyô u eren kwagh ne sha ci u “awambe a Wan na Yesu aa kire isholibo yase.” (1 Yoh. 1:7) Aluer ishima ngi vihin we sha ma mshi wou ugen kpa, umbur wer Yehova kegh iyol sha mimi u den we kwaghbo, aluer u gema ishima yô. Nenge er Davidi yange tese er i lu dooshima u a geman ga la ka a na Yehova a de kwaghbo yô. A nger ér: “Er Sha a gbe ca a kar tar sha nahan, kape erdoo Na kpaa a kehe a mba ve cie Un la. Er ica i ityoughkitaregh a ityôtar nahan, kape ngu A pav akaabo ase a vese la.” (Ps. 103:11, 12) Sha kpôô yô, Yehova kegh iyol u ‘den kwaghbo wuee.’—Yes. 55:7.

14. Tor Davidi yange pase ér dooshima u Yehova u a geman ga la kuran se nena?

¹⁴ Dooshima u Aôndo u geman ga la kuran se sha er kwagh a tser se nan kpa se civir un sha mimi her yô. Tor Davidi yange er msen hen Yehova kaa ér: “Ka We, U lu ijiir yam i yeren ye, U kuram sha mzeyol, U kasem a atsam a myom. . . . [Or] u nan suur sha TER yô, erdoo Na una wa nan atô.” (Ps. 32:7, 10) Er girgar yange a kura ior mba ve lu ker la sha ayange a tsuaa la nahan, kape akaa a Yehova a eren u tesen se dooshima na u geman ga la kpa a kase se er ka girgar, a lu kuran se sha er kwagh a tser se nan nan kpa se civir un sha mimi her je la. Heela tseegh ga, dooshima u Yehova u a geman ga la ka a na Yehova a urugh se a va a mi hen a na.—Yer. 31:3.

15. Dooshima u Yehova u a geman ga la ngu er ijiir i yeren man iyouutya nahan sha ci u nyi?

¹⁵ Tor Davidi yange tôô gbenda u Aôndo a kuran mbacivir un la kar sha akaa agen kpaa. A nger ér: “Aôndo ka gôgôyou wam, Aôndo u A eren a mo dedoo ne.” Davidi shi ôr kwagh u Yehova ér: “Erdoo wam man iyouutya yam, gôgôyou wam, man Oryiman wam kpaa, perutya wam, man Un u m suur sha a Na.” (Ps. 59:17; 144:2) Er nan ve Davidi tôô dooshima u Yehova u a geman ga la kar sha gôgôyou man iyouutya? Hanma ijiir i se lu sha tar cii, aluer se mba civir Yehova yô, una kura se sha hanma gbenda cii sha er, se lu vea na kangenaa yô. I pase nahan wang ken Pasalmi 91. Orngeren pasalmi la kaa ér: “Me kaa a TER mer: U ngu ijiir yam i yeren man iyouutya yam.’ ” (Ps. 91:1-3, 9, 14) Mose kpa yange ôr kwagh u tesen ér Yehova kuran se er ka ijiir i yeren nahan. (Ps. 90:1) Heela tseegh ga, shighe u zurum Mose una kpe la kpa, shi ôr kwagh ne sha gbenda ugen u surun ishima kpishi. A nger ér: “Aôndo u tsôron ka ijiir you i teman, vegher u shin yô, ave a tsôron nga.” (Dut. 33:27) Ishember i “vegher u shin yô, ave a tsôron nga” la ngi wasen se u fan nyi sha kwagh u Yehova?

16. Yehova wasen se nena? (Pasalmi 136:23)

¹⁶ Aluer se na jighjigh ser Yehova una kura se yô, kwagh la una sur se ishima. Kpa ashighe agen yô, se ure je se fatyô u saan ga. Shighe u kwagh a lu nahan yô, ka nyi Yehova una er sha ci wase? (Ôr Pasalmi 136:23.) Una kôr se, una kende a vese kure kure, una mough a vese sha. (Ps. 28:9; 94:18) Er kwagh ne a wasen se yô: Ka sea fa ser kwagh wase gba Aôndo ishima nahan yô, se fa ser mimi je se fatyô u suur sha na hanma shighe cii. Kwagh ne ngu a wase se sha igbenda ihiar. Hiihii yô, ka se fa ser hanma ijiir i se lu cii Yehova una kuran se hanma shighe cii. Sha uhar yô, ka se fa ser Ter wase u sha u se doo un ishima la wa se ikyo kpishi.

17. Dooshima u Yehova u a geman ga la na yô, se fatyô u lun a jighjigh u nan ser nyi? (Pasalmi 33:18-22)

¹⁷ Er se time se nenge nahan, shighe u se tagher a ican i karen jighjigh wase yô, se fatyô u lun a jighjigh u nan ser Yehova una er kwagh sha ci wase, u una wase se se civir un sha mimi her yô. (2 Kor. 4:7-9) Profeti Yeremia yange kaa ér: “Ka sha erdoo u TER man i tim se ga ye, sha ci u mhôônom Nam ma zungwen ma been mayange ga.” (Ukwe. 3:22) Se fatyô u nan jighjigh ser Yehova una za hemen u tesen se dooshima na u a geman ga la, sha ci u Bibilo kaa a vese ér, “ashe a TER nga sha mba ve cie Un, mba ve ver ishima ve keghen erdoo Na yô.”—Ôr Pasalmi 33:18-22.

18-19. (a) Ka nyi i gbe u se umburu? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?

¹⁸ Ka nyi i gbe u se umburu? Yehova Aôndo hii u tesen se dooshima na u a tesen uumace cii la shighe u se lu a hii u civir un ga la je. Kpa er se lu civir un hegen yô, ngu tesen se dooshima na u a geman ga la kpaa. Dooshima ne ka a na Yehova a kuve se sha u kuran se. Una za hemen u lun a vese kôôsôô shi una kure uityendezwa nav a vese. A soo ér se lu azende a na gbem sha won! (Ps. 46:1, 2, 7) Sha nahan yô, sea tagher ican nan nan kpa, Yehova una na se agee a se za hemen u civir un sha mimi yô.

¹⁹ Se nenge er Yehova a tesen mbacivir un dooshima na u a geman ga la sha igbenda kposo kposo yô. Un di a gema a soo ér se tesen hanma wase dooshima u geman ga la. Se er kwagh ne nena? Ngeren u a dondo la una time sha kwagh u hange hange ne.