I marem ken tar u Netherlands ken inyom i 1948. Mba ker ken inyom igen yô, tsombor wam mough yem hen geri u São Paulo, shin tar u Brazil. Mbamaren av zaan adua ken côôci hanma shighe cii. Shi yange sea yaan kwaghyan aikighe sea been yô, tsombor wase cii u tema se ôr Bibilo. Ken inyom i 1959 la, shi se za mough shin Brazil, kwa ne se yem ken tar u Amerika, se za lu hen kpentar u Massachusetts.

Se lu iorov 8 hen tsombor wase, kua mbamaren av kpa ker. Nahan terem a er tom kpoghuloo sha er una nenge sha tsombor wase yô. Yange er ityom kposo kposo anyom kpishi. Er tom u zenden sha ugeri teen akaa, shi er tom vea kômpeni u eren igbenda, man kômpeni u agirgi a purugh, a tôôn ior yemen ken ityar igen. Shighe u lu eren tom vea kômpeni u agirgi la, doo hanma or hen tsombor wase, sha ci u yange se zende se za ajiir kpishi.

Shighe u m lu ken kôleeji la, m pinen iyol yam mer, ‘Me va vese nahan, ka nyi me ere?’ Mbaaboki av mbagenev tsua u zan yunivasiti, mbagenev di tsua u zan shoja. Kpa mo yô, yange m soo u zan shoja ga sha ci u mayange m soo zwa zôhôn ga, shi jighilii yô m soo num ga. Maa m palegh u zan shoja, m tsua u zan yunivasiti. Kpa ken ishima yam yô, m soo u wasen ior, sha ci u m hen mer kwagh la una na a hemba saan mo iyol.

Shighe u m lu ken yunivasiti la, m soo gbaa kwaghhenen u tôvon sha kwagh u uumace la (anthropology), sha ci u sarem kpishi u fan er yange uma hii la. I tese se ér akaauma cii yange gba duen iyol i a tsô, shi atica a ase soo ér se na jighjigh a kwagh la. Kpa mo yô, akaa a ve lu pasen la cii lu zuan mo sha kwagh ga. Ikyav lu i tesen ér ka mimi ga, kpa i soo ér m na jighjigh.

Ashighe a yange m nyôron kwaghhenen la cii, kwa môm tsô kpa i tese se akaa a i doo u se eren, man a i doo u se eren ga la ga. Kpa i lu tesen se ér se er hanma kwagh u se fetyô la cii sha er se hen yunivasiti tsembelee yô. Yange i doom u zan uniongo za lun vea azende a am, shi karen mcimbim ma bom nengen. Kpa i saan mo iyol hen shighe la tseegh. Yange m pine mer, ‘Mimi je ka kwagh u me er ve a saan mo iyol nee?’

Cii man shighe ne yô, yange m mough m yem hen geri u Boston, m za nyôr yunivasiti her. Yange a na memyol yô, m eren tom sha er me zua inyaregh ki kimbin makeranta yô. Iyange igen la maa m zua a Orshiada u Yehova hen ijiir tom yase. Lu hiin yam u lamen a Orshiada u Yehova je la. Or u se eren tom ijiir i môm ne lam a mo sha kwagh u kwaghôron u profeti u “ashighe ataankarahar,” u i ôr ken Daniel ityough 4 la, shi pasem er se lu ken ayange a masejime yô. (Dan. 4:13-17) Maa fese je m nenge mer, aluer m za hemen u lamen vea na sha akaa a ken Bibilo shi m na jighjigh a kwagh u m lu henen la yô, a va gba u me de uma u m lu eren la. Maa m gema palegh un sha hanma gbenda cii.

Shighe u m lu ken yunivasiti la, m lu henen akaa a wan mo ago iyol sha er me va na iyol yam u za eren tom u wasen ior shin veghertar u South America la yô. Yange m nenge mer, aluer m ngu wasen ior sha u eren akaa a dedoo sha ci u mba kwagh a tser ve la yô, a saan mo iyol. Kpa shi m va nenge mer kwagh la je kpa una na a saan mo iyol ken uma wam ga. Maa iyol kpem. Mba ne memyol yô, maa m de makeranta.

Ken uwer u Mei, inyom i 1970 la, m mough ken tar u Amerika, m yem hen geri u Amsterdam, ken tar u Netherlands, mer me za er tom vea kômpeni u agirgi a tôôn ior yemen ityar igen, u terem kpa er la. Tom ne na yô, m zende ajiir kpishi, m za ityar i ken veghertar u Afrika, man Americas, man Yuropa, kua Ashia. Ica lu a gba ga je tsô, m kav er ityar i m za la cii, hanma tar u u lu a mbamzeyol mba vesen, mba ikyav i tese ér or môm nana fatyô u sôron ve ga yô. Er lu saren mo u eren kwagh u injaa ken uma wam her yô, m hide m yem ken tar u Amerika, shi m za hii u zan yunivasiti i hen geri u Boston la.

Er m hide m nyôr makeranta nahan kpa, ica lu a gba ga je m nenge mer kwaghhenen u ken yunivasiti la ngu wasen mo u kaven akaa a a tsumem sha kwagh u uma la ga. M kera fe kwagh u me er ga yô, m za kohol profesôr wase ugen mer, a wasem a mhen. Or la yange ôr kwagh u m hen mer una ôr ga yô, a kaa ér: “Ka nyi u lu ken yunivasiti here? De u vihin shighe wou!” Ôron nahan yô, maa zam a za sha mi. M de kwagh u yunivasiti.

Kpa er m lu nengen a kwagh u injaa ken uma wam ga yô, m za nyôr nongo a mbavendan aeren a ityôô mba lu inja er mba eren kwagh u una ior cii vea lu ken bem shi vea doo ayol a ve yô. Mo vea azende a am agen yange se za ajiir kpishi ken tar u Amerika, shi se za Acapulco, geri u ken tar u Mexico. Se lu hen atô u ior mba vendan atindi a ityôô, mba lu inja er mba a mbamzeyol shin akaa a nyian ve ishima ga yô. Kpa ica i gba ga tsô shi m kav er uma ve la a lu u injaa ga, shin u van or a msaanyol gbem ga yô.  M nenge yô, ior vev mbagenev kpishi lu ior mba mimi ga, shi ve wasen or ga.

Cii man shighe ne yô, yange m hide m hii u henen sha kwagh ugen u sarem shighe u m lu wanye la yô. Yange m soo mer me va lu or u zenden shin uzegembamngerev, me nahan tso iyol yam ga, kpa me lu orvesen u mbanahan tso. Man lu u saa me lu a tso wam iyol yam ve me fatyô u eren kwagh ne ye. Er ijende yam igen, iti na ér Tom, kpa soo imba kwagh ne yô, se kaa ser se naha tso se ningir tar se tser. Yange m soo mer aluer m za zua a icile i iyange ka i due her tsembelee yô, me lu her, ape a kera gba u saa me eren kwagh sha atindi a ior ga yô.

Tsô mo vea Tom se mough se yem hen ihyongo i mbatsoov i Arenys de Mar, ikyua a geri u Barcelona, ken tar u Ishpania. Se za yam tso her. Lu tso u cuku u lihen kuma angahar 31, i na un iti ér Llygra. Maa se gba sôron un sha er se naha un shin ityeku a zayol shio yô. Er se soo u yemen torough torough ga yô, se dugh injin kera, se seer wan mngerem ma man hen ijiir i injin la. Se yam ikpande i nahan tso ihiar, i lihen kuman angahar 16, se wa sha mi, sha er se fatyô u kôôm un sha ajiir a mngerem ma lu kpishi ga yô. Se mba been yô, se mough se gba nahan yemen ken tar u Seychelles, icile igen ken ityeku i Indian Ocean. Se lu a awashima ser se karen ikyua ikyua a kpetar shin ityôtar i veghertar u Afrika la zan zan se za goom hen Cape of Good Hope, shin tar u South Africa. Se lu kenger asan, shi nengen ken umaape man ityakeda kua ikyav mbigenev, sha er se tsume ga yô. Yange kpiligh mo iyol er se tsume ijiir i môm i môm ga yô.

Ica i gbe ga yô, se nenge ser tso wase u i er un sha kon, shi tsa kpishi ne kera kuma u zenden a mi shin ityeku ga. Ken ihwa i môm tseegh mngerem iv shimi je kuma ugalôn 6 (ulita 22)! Er m vande ôron nahan, yange zegeuraahumbe za ve yô, cier mo iyol, maa m er msen, M tôndo zwa a Aôndo mer, aluer m war yô, me ker u fan un. Yange zegeuraahumbe la de, shi m er kwagh u m tôndo zwa la.

Tsô m hii u ôron Bibilo shighe u se lu zenden shin zegemnger yô. Hen ase er shighe m tema shin tso wam shin Zegemnger u Mediterenia ica a kpetar, m lu nengen a ishu anza kposo kposo, shi m nenge kwavaôndo yem ken ica hweng la, yange a doom kpishi yô. Yange a lu tugh yô, m nenge asan a cir sha kwavaôndo kpuruaa, i doom u kenger kpen kpen. Kwagh ne na yô, m hemba nan jighjigh cii, mer Aôndo ngu u a soo kwagh u uumace yô.

Se yem shin zegemnger la zan zan ukasua imôngo, maa se za ar hen ihyongo i Alicante, ken tar u Ishpania. Se ver tso wase la ser se tee, sha er se zua a u injaa se yam yô. Yange taver se kpishi u zuan a or u nana yam tso u tse u lun a injin shio, u pev kpaa la! Kpa gema lu shighe u hemba doon mo u ôron Bibilo je la.

M gbe ôron Bibilo yô, m hii u nengen mer ka takeda u akaawan, a aa fatyô u wasen se sha er a saan se iyol ken uma wase yô. Kwagh u aeren a wang u Bibilo i ôr sha gbenda u taver ga la yange doom kpishi. Nahan taver mo er i hii ve ior kpishi, kua mo iyol yam kpaa, se kaan ser se mba Mbakristu, kpa kwagh a gbe se sha kwagh u Bibilo i ôr ga yô.

Yange m sue mer saa me sôr akaa ken uma wam me hingir wang. Nahan m de u man mcimbim ma bom. M lu henen mer ka keng ior vea lu mba ve lu dondon atindi a Bibilo vough vough yô. Nahan sarem u zuan a ambaaior la. Maa shi m er msen, mer Aôndo a wasem me zua a ambaaior la.

Yange m nenge mer me tôv kwagh u hanma kwaghaôndo zan zan me za zua a kwaghaôndo u mimi. Nahan m zende sha ugodobi mba hen geri u Alicante, m nenge a ayou a kwaghaôndo kpishi. Kpa ayou la kpishi lu a ieev sha mi. Yange mea nengen a eev sha iyou maa m fa je mer ka kwaghaôndo u mimi ga.

Ka va lun sha iyange i Lahadi yô, m kôndo m za tema sha kpe-woo atetan, shighe u iyange ka i kar ityough la, hen ijiir i utso kpishi tilen la, m lu ôron Bibilo, ken Yakobu 2:1-5, ape i kaa ér i eren kwagh a ior cii sha icivir, i de lu mbainyarev tseegh ga la. M za mough m gbe hiden hen pe tso wase lu la yô, m va kar ijiir igen, m nenge lum er ka ijiir i kohol her civir Aôndo nahan, i nger sha hunda u nyôron ker la ér: “Iyou i Tartor i Mbashiada mba Yehova.”

Maa m kaa mer, ‘Me kar ior mban me nenge. De m nenge er vea ngohol mo la.’ Maa m kar m nyôr ken Iyou i Tartor angahar gbilin, a indyer shin gbem, man a ikyondo (jins) i anden iyol. Or u tesen ior ijiir i teman la maa za a mo za tesem ijiir, m tema m dondo vea kwase u beenyol, u lu a mo sar sar, lu wasen mo u bughun avur a Bibilo a orgen lu ôron ken kwaghôron na yô. Mba duen mkombo la yô, kpiligh mo iyol kpishi u nengen er mba ve lu va sughun mo la cii hanma ve nan lu a mo sar sar yô. Orgen kaa a mo ér mo m va hen ya na se lam. Kpa er m lu a ôr Bibilo m bee ga yô, m kaa a na mer, “A kuma tsô mer ôr u.” Cii ve m za hen na yô, yange m hii u zan hanma mkombo ken Iyou i Tartor.

Ukasua mba karen imôngo yô, m za hen ya u or shon, nahan za nam mlumun sha mbampin av mba sha akaa a ken Bibilo. Kasua karen môm yô, or ne nam ikpa, a akondo a injaa ker poo! A kaa a mo ér, i wuhe or u i lu akondo a na la ken purusu, sha ci u ngu eren kwagh u Bibilo i kaa ér se doo ayol a ase, shi se de kera henen ityav ga la. (Yes. 2:4; Yoh. 13:34, 35) Hen shighe ne, m fa dedoo je mer m zua a ior mba m lu keren la. Ka ior mba ve lu dondon kwagh u Bibilo i ôr wang ér se lu a aeren a dedoo, shi se lu wang la je ne! Awashima wam kera lu u keren icile i doonashe er paradiso nahan ga, kpa lu u henen Bibilo sha er me kav i tsembelee yô. Maa m hide m yem ken tar u Netherlands.

Yange m tsa sha gbenda ayange anyiin u yemen hen geri u Groningen ken tar u Netherlands. M za nyer yô, gba u me lu a tom sha er me nengen sha iyol yam yô. I za nam foom u apelekeshen hen ijiirtom i orkapinta ugen. I pine kwaghaôndo wam shimi foom la. Maa m nger mer ka “Mbashiada mba Yehova.” Orvesen u ijiir la ôron yô, m nenge ishigh nagh kôr gema. A kaa ér, “A kuma tsô me yila u.” Kpa kera yilam sha won ga.

M ze hen orkapinta ugen yô, m pine un, aluer ka u m wasen un yô. A pinem ityakeda i m hen tom la kua  ityakeda i tesen ajiir a m vande eren tom kpaa. M pase un mer yange m er tom u sôron tso u i er sha kon yô. M lu henen mer una venda, maa kaa ér, “U fatyô u hiin nyian atetan, kpa kwagh u a lu yô, de eren kwagh u van a zayol hen ijiirtom yam ga, sha ci u mo m ngu Orshiada u Yehova, shi m eren kwagh sha atindi a Bibilo.” M kenger un kpiligh mo iyol kpishi, maa m kaa a na mer, “Mo kpa m ngu!” Er m tsegha ice sha ityou kua shin gbem yô, nenge a mo je fa er m lu Orshiada u Yehova ga yô. Maa a kaa ér, “Yô, me hen Bibilo a we!” Mo kpa m lumun saan saan. Yange m nenge mer ka sha ci u kwagh ne je Aôndo a ne orkapinta u hiihii la a kera yilam ga ye. Inja na yô Yehova lu ungwan mbamsen av. (Ps. 37:4) Yange m er tom hen ijiirtom i anmgbian la inyom i môm. Lu hen shighe ne anmgbian la hen Bibilo a mo ye. M henen Bibilo yô, i erem batisema ken uwer u Janawari, inyom i 1974.

Uwer ngu karen môm yô, m hii u eren tom u he, lu tom u pania. Tom ne na yô, saan mo iyol je gande. Uwer shi ngu hurugh ngu zuan yô, m mough m yem hen geri u Amsterdam sha er me za wase annongo u ken zwa Ishpania, u i sember veren her yô. Yange saan mo iyol u henen Bibilo a ior ken zwa Ishpania kua zwa Portuguese kpen kpen! Ken uwer u Mei, inyom i 1975 la, i nam ian i icivirigh i eren tom u ikpur pania.

Sha iyange igen la, ikpur pania u kwase ugen, iti na ér Ineke, va mkombo wase u ken zwa Ishpania la vea kwase ugen, u lu henen Bibilo a na ken Bolivia yô, ér a va fa anmgbianev mba nomso man mba kasev mba hen annongo wase la, mba ve lamen zwa Ishpania yô. Mo vea Ineke cii yange se fa ayol sha uwashika mba ngeren. Ica gba ga je maa mo vea na se nenge akaa a se wa ishima u eren sha ci u Yehova la lu kwaghmôm. Maa se er ivese ken inyom i 1976 la. Se za hemen u eren tom u ikpur pania la zan zan ken inyom i 1982 la, maa i yila se ér se za makeranta u Gileadi, kelase u sha 73 la. Se mba za been makeranta la yô, doo se kpishi er i tindi se vegher u sha ityoughkitaregh ki veghertar u Afrika la yô! Se za er tom hen geri u Mombasa, ken tar u Kenya anyom ataan. Ken inyom i 1987 la, i hide i tindi se ken tar u Tanzania, ape yange i cir tom u pasen kwagh kpa i hide i na ian la. Yange se tsa ker tar la anyom 26 cii se mase hiden ken Kenya ye.

Tom u tesen ior mba hiden a iyol ijime mimi u Bibilo la na yô, saan se iyol ken uma wase je zua ga. Ikyav i tesen yô, or u hiihii u yange m hen Bibilo a na hen geri u Mombasa la, yange m zua a na shighe u se due kwaghpasen yô. M ne un umagazin uhar yô, a kaa ér, “Aluer m ôr ve m bee yô, m er nyi igene?” Kasua hurugh zuan yô, se hii u henen Bibilo ken antakeda u Ú Fatyô u Lun Uma Gbem sha won ken Paradiso Shin Tar, u i sember duen a mi ken zwa Swahili la. Inyom hurugh zuan yô, i er un batisema shi hingir pania. Hii shighe la je, ingyegh ki ior mba un vea kwase na ve wase ve ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova shi ve er batisema yô, nôngo u kuman 100.

Yange m va fe kwagh u me er ve a saan mo iyol yô, lum er or u zenden kpenga u yange zua a tagbede u taver ishe kpishi ve soo ér a kar un ga la nahan. (Mat. 13:45, 46) Yange m soo mer ken uma wam cii, me wase ior ve fa kwagh u vea er ve a saan ve iyol ken uma ve yô. Mo vea kwase wam cii, se nenge sha ashe a ase er Yehova a lu wasen mbacivir un u eren akaa a a ne i saan ve iyol kpishi la yô.