1-2. Ka atôakyaa a injaa a nyi se lu a mi a tesen anmgbianev asev dooshima u a geman ga laa?

SE MBA a atôakyaa a injaa a tesen anmgbianev asev dooshima u a geman ga la. Ka atôakyaa a nyi nahana? Nenge er anzaakaa a Bibilo i ôr ne a ne mlumun sha mpin ne yô: “Erdoo * man mimi ve̱ de undun we ga, . . . ka nahan man ú zua a mlumun man mkav u dedoo, sha ishigh ki Aôndo kua ki iorov kpaa ye.” “Or u zungwen mhôônom ka iyol i nan je nan eren a i dedoo ye.” “Or u nan dondo sha perapera kua erdoo yô, nana zua a uma.”—Anz. 3:3, 4; 11:17; 21:21.

² Anzaakaa ne ter atôakyaa atar a i doo u se tesen dooshima u a geman ga la yô. Hiihii, ka sea tesen dooshima la yô, Aôndo a lumun se. Sha uhar yô, ka se zua a akaa a dedoo ken tar u hegen ne. Sha utar, aluer se mba tesen dooshima u geman ga la yô, se va zua a akaa a dedoo ken hemen, kua uma u tsôron. Sha kpôô yô, se mba a atôakyaa a injaa a eren kwagh u Yehova a kaa ér: “Tese erdoo man mhôônom ma zungwen, hanma or a anngô u nan” la.—Sek. 7:9.

3. Ka mbampin mba han se lu timen sha mi ken ngeren nee?

³ Ken ngeren ne, se lu timen sha mbamlumun mba sha mbampin unyiin. Ka unô i doo u se tesen ve dooshima u a geman ga laa? Ka nyi se fatyô u henen ken takeda u Rutu sha kwagh u tesen dooshima u geman ga laa? Se tese dooshima u a geman ga la nyian nena? Aluer se mba tesen ior dooshima u geman ga la yô, ka akaa a dedoo a nyi nahan se zua a mini?

4. Se kav Yehova sha u tesen dooshima u geman ga la nena? (Marku 10:29, 30)

⁴ Ngeren u se sember henen la wase se u fan er i lu mba Yehova a doo ve ishima shi ve civir un la tseegh a tesen ve dooshima u geman ga la yô. (Dan. 9:4) Se soo u lun “mbakaven Aôndo er ônov mba doon ishima nahan.” (Ef. 5:1) Sha nahan yô, se soo ser se tesen anmgbianev asev mba ken tiônnongo dooshima u a geman ga la.—Ôr Marku 10:29, 30.

5-6. Erdoo ngu kposo a dooshima u a geman ga la nena?

⁵ Aluer se kav dooshima u a geman ga la tsembelee yô, se hemba kôron cio u tesen anmgbianev asev mba ken tiônnongo dooshima shon. kwagh u una wase se se hemba kaven dooshima la tsembelee yô, de se nenge mkposo na a erdoo shin dooshima u se tesen uumace jimin cii la. Se tese ikyav.

 ⁶ Se fatyô u nengen ikyav i erdoo sha kwagh u yange i er a ior mbagen mba tso ur a ve, kua apostoli Paulu la. Yange ve due sha tar, hen icile i Melita. Shin er kwagh vande zuan ikyurior i hen icile la a ve ga shi ve lu anmgbianev vev ga nahan kpa, ikyurior la er a ior mba ve fa ve ga ne doo doo shin tese ve erdoo, ngohol ve sar sar. (Aer. 28:2, 7) Kpa se fatyô u kaan ser kwagh u ior i hen icile i Melita la er ne lu dooshima u geman ga la ve tese yee? Ei, sha ci u lu di hen shighe la tsô, shi yange ve soo u wasen ior mba ve nenge kwagh tser ve ne di tsô.

7-8. (a) Ka i hii nan ve or hingir u tesen dooshima u a geman ga laa? (b) Se lu timen sha avur a Bibilo agen ken takeda u Rutu la sha ci u nyi?

⁷ Er i pase sha  ikyumhiange i sha 6 la nahan, erdoo ngu kposo a dooshima u a geman ga la. Kwagh u una wase se u fan mkposo la yô, de se nenge akaa a mbacivir Aôndo er a mbagen sha u tesen ve dooshima u a geman ga la. Se tese ikyav sha Davidi. Yange tese ijende na i doon un ishima, Yonatan dooshima u a geman ga la di tsô ér gba u una er nahan ga, kpa dooshima la yange hii ken atô u ishima i Davidi je, shin er Ter u Yonatan soo u wuan Davidi nahan kpaa. Yonatan yange kpe anyom kar kpishi je kpa, Davidi lu tesen wan u Yonatan, Mefibosheti dooshima u a geman ga la her. Davidi er nahan sha ci u nyi? Sha ci u Yonatan yange doon un ishima kpishi. Ka kwagh u a ne dooshima u a geman ga la a lu kposo a erdoo je la.—1 Sam. 20:9, 14, 15; 2 Sam. 4:4; 8:15; 9:1, 6, 7.

⁸ Se fatyô u henen akaa kpishi sha kwagh u dooshima u a geman ga la ken avur a Bibilo agen ken takeda u Rutu. Ka akaa a nyi nahan se fatyô u henen sha kwagh u dooshima u a geman ga ne hen ior mba i er kwagh ve ken takeda shon laa? Se tese ser se mba dondon akaa a se hen la hen tiônnongo wase nena? *

9. Yange er nan ve Naomi hen ér Yehova venda unu?

⁹ Takeda u Rutu la ôr se kwagh u Naomi, man Rutu, kwase u wan na, kua Boashi, or u cian Aôndo u lu anmgbian u nom u Naomi la. Yange ijen gbe ken tar u Iserael yô, nom u Naomi mough vea na kua ônov vev mba nomso uhar ve yem shir ken tar u Moabi. Tsô nom u Naomi la va kpe. Ônov mba Naomi mba uhar mbara kpa hanma ve nan vôso kwase. Kpa kwagh er vihi yô, ve cii ve kpe ve undu kasev mbara. (Rutu 1:3-5; 2:1) Akaa a vihin ne na yô, Naomi ure zan zan va hii u henen ér kwagh hemba un a hemba je.  Ishima vihi un ker gande, a kaa ér Yehova venda un. Nenge ase er yange ôr kwagh u hen sha Yehova Aôndo yô, ér: “Uwegh ku TER ku ihyom a mo.” “Uhembanagee cii, erem kwagh u vihin.” Shi a kaa ér: ‘TER pase er Un vendem, man Uhembanagee cii erem ican.’—Rutu 1:13, 20, 21.

10. Yehova yange ungwa akaa a Naomi ôr shighe u ishima lu vihin Naomi kpishi la nahan, er nena?

¹⁰ Yehova yange ungwa akaa a Naomi ôr shighe u ishima lu vihin Naomi kpishi la nahan, er nena? Yange undu kwase u civir un, u hingir un ken ishima dang ne ga. Kpa er kwagh u tesen ér mhôônom kôr un a na. Yehova fa er ka a kighir ior ve, kwagh la a na orfankwagh nan hingir ibume or yô. (Orpa. 7:7) Nahan kpa, yange gba u a wase Naomi ve una fa er Yehova a undu ga ye. Aôndo yange wase un nena? (1 Sam. 2:8) Yange na Rutu tese Naomi dooshima u a geman ga la. Rutu yange kegh iyol u tesen ngô u nom na dooshima, nahan wase Naomi kera ure kpishi ga shi Naomi fa er un doo Yehova ishima her yô. Ka nyi se hen ken kwagh u Rutu er laa?

11. Ka nyi i ne ve anmgbianev kpishi mba ve tesen mbagenev ikyo i wan la ka ve nôngon ér vea wase mba ve ure shin ishima i lu vihin ve laa?

¹¹ Ka sea lu a dooshima u a geman ga la yô, se nôngon ser se wase mba ve ure shin ishima i lu vihin ve la. Er Rutu yange var a Naomi nahan, kape nyian kpa anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve tesen mbagenev ikyo i wan la ve kegh iyol u wasen, shi ve var a mbagenev ken tiônnongo mba ve ure shin ishima i lu vihin ve la je la. Anmgbianev vev doo ve ishima, nahan ve soo u eren hanma kwagh u ve fetyô la cii sha u wasen ve. (Anz. 12:25; 24:10) Ka kwagh u apostoli Paulu yange kaa a vese ér se eren je la, a kaa ér: “Lamen nen a mba iyol i kpe ve la sha gbenda u taver ve ishima, wasen nen mba ve taver ga la, waan nen ishima a ior cii.”—1 Tes. 5:14.

12. Ka nyi ka a er a anmgbian u ishima i lu vihin nan ve i hemba wasen nana?

¹² Ka wea kegh ato a anmgbian u ishima i lu vihin nan la shi wea pasen nan wer nan doo u ishima yô, kwagh la a hemba wasen nan. Yehova ngu nengen kwagh u u lu eren sha u wasen mbacivir un mba ve doo un ishima kpishi la cii. (Ps. 41:1) Anzaakaa 19:17 kaa ér: “Or u nan zungu mbaatsanev mhôônom yô, nan pwar [shin, nan na] TER kwagh je, nahan Un kpaa Una na nan sha ieren i nan i dedoo la.”

13. Kwagh u Rutu yange tsua u eren la kaha kposo a kwagh u Orpa tsua la nena, man Rutu tese dooshima u a geman ga la nena? (Nenge foto u sha igbende.)

¹³ Aluer se time sha kwagh u yange er Naomi shighe u nom na kua ônov nav mba uhar kpe kera la yô, se seer kaven dooshima u a geman ga la. Naomi yange va ungwan ér “TER va sôr ior Nav, A na ve kwaghyan” yô, a mough ér una hide hen ya na, ken Iserael. (Rutu 1:6) Nahan kasev mba ônov nav mbara kpa mough u hiden vea na imôngo. Nahan  kpa, er ve lu hiden la, Naomi ôr a kasev mbara kwa tar ér ve hide ve yem ken Moabi. Nahan nyi i ere? I kaa ér: “Orpa suse ngô u nom na zwa,” hide yem, “kpa Rutu yô, var a na.” (Rutu 1:7-14) Orpa yange er kwagh u Naomi kaa na ér a er la, hide yem ken Moabi. Kpa Rutu yô, er kwagh hemba kwagh u Naomi kaa ér a er la. Un kpa i yange un u hiden yemen ga, kpa dooshima u geman ga la na yô, a tsua u lun vea ngô u nom na, u gba u a sur un ishima ne her, shi wasen un. (Rutu 1:16, 17) Rutu yange tsua u varen a Naomi tsô ér gba u una er nahan ga, kpa yange soo u eren nahan. Kwagh u Rutu er ne lu dooshima u a geman ga la je tese ye. Ka nyi se hen ken kwagh u Rutu er laa?

14. (a) Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi mba dondon ikyav i Rutu nena? (b) Mbaheberu 13:16 kaa ér ka iniav mbi nyi nahan mbi doo Aôndo?

¹⁴ Aluer se mba a dooshima u a geman ga la yô, se wase anmgbianev asev a hemba er tahav asev mbu kom la. Er lu sha ayange a tsuaa la nahan, nyian kpa anmgbianev asev kpishi tsua u tesen mbagenev ken tiônnongo u Kristu dooshima u a geman ga la, mba ve fe ve kua mba ve fe ve ga je kpaa. U tesen ikyav yô, shighe u ve ungwa ér zegeuraahumbe shin tar tenger shin mngerem vihi akaa mape yô, fese je ve gba keren u fan er vea na iwasen yô. Ican ka ia va gba anmgbian ken tiônnongo yô, fese je ve pine nan akaa a a ban nan la, sha er vea wase nan yô. Ka ve nôngo i hemba er tahav vev mbu kom la sha u wasen mbagenev, er anmgbianev ken Masedonia er sha ayange a mbaapostoli la nahan. Ka ve pande akaa a ve lu a mi la ve na i “hemba tahav vev ken inya,” sha u wasen anmgbianev vev mba kwagh a tser ve la. (2 Kor. 8:3) Ka i doo Yehova kpishi u nengen er ve lu tesen dooshima u geman ga la yô.—Ôr Mbaheberu 13:16.

15-16. Rutu yange er nyi u tesen ér a gba uwer u wasen Naomi ga?

¹⁵ Se fatyô u henen akaa a injaa kpishi sha u timen sha gbenda u Rutu wase Naomi la. De se nenge akaa kpuaa a se fatyô u henen yô.

¹⁶ De gbeuwer ga. Rutu yange soo u hiden vea Naomi ken Yuda, kpa sha hiihii la, Naomi soo u vendan. Kpa Rutu gba uwer ga. Nahan nyi i ere? “Er [Naomi] kav er a we ishima u yemen a na imôngo keng yô, a de u ôron kwagh la a na.”—Rutu 1:15-18.

17. Aluer ka taver u wasen anmgbian kpa, ka nyi ia wase se ve se gba uwer ga, se nôngon here?

¹⁷ Er se er kwagh ne yô: Saa se waan ishima a mba ve ure la ve se fatyô u wasen ve ye. Shighe u i taver u eren nahan kpa, doo u se gba uwer ga, se nôngon her. Alaghga anmgbian u kwase u nan ure la nana venda iwasen yase sha hiihii la. * Kpa dooshima u a geman ga la una na se er kwagh u se fetyô la cii sha u varen a nan. (Gal. 6:2) Se lu a ishimaveren ser nana va soo ér se wase nan shi se sur nan ishima.

18. Ka keng yange ishima a doo Rutu ga sha ci u nyi?

¹⁸ Ishima i de vihin we ga. Yange Naomi vea Rutu mba za nyer ken Betelehem yô, Naomi zua a ior mba hen ijiir na la. A kaa a ve ér: “Yange m mough hen ijiir ne, m lu [a hanma kwagh], kpa TER hide a mo aveve.” (Rutu 1:21) Hen er Rutu yange una ungwa kwagh u Naomi ôr ne ve, a lu un ken ishima la! Rutu yange er kwagh u fatyô la cii sha u wasen Naomi. Rutu vaa a na imôngo, shi sur ishima, shi zende vea na ayange imôngo. Nahan cii kpa Naomi kaa ér: “TER hide a mo aveve.” Shin er Rutu lu vea Naomi ikyooso ikyooso, lu wasen un nahan kpa, kwagh u Naomi va ôr ne lu inja  er a nenge a iwasen i Rutu la ga nahan. Ka keng kwagh la yange una na ishima a doo Rutu ga! Nahan kpa, Rutu undu Naomi ga.

19. Ka nyi ia wase se ve se undu or u ishima i lu vihin nan la ga?

¹⁹ Er se er kwagh ne yô. Nyian ne, alaghga anmgbian u kwase u ishima i lu vihin nan yô nana ôr kwagh a vese u doon se ga, shin er se lu wasen nan nahan kpaa. Kpa se yem vihin ishima ga. Se undu anmgbian wase u kwase u a lu yan ican ken ishima la ga, shi se eren msen hen Yehova ser a wase se se fa kwagh u se er ve una zua a msurshima yô.—Anz. 17:17.

20. Ka nyi yange i wase Rutu zua a agee a wan ishima wasen Naomi?

²⁰ Taver anmgbian ishima shighe u u nenge wer nan soo yô. Rutu yange lu tesen Naomi dooshima u a geman ga la. Kpa hen shighe ne Rutu iyol na kpa soo ér i taver un ishima. Nahan Yehova na Boashi taver un ishima. Boashi kaa a Rutu ér: “TER A̱ er a we dedoo sha aeren a ou la, ma u zough a injar i kuman gbing gbing hen TER Aôndo u Iserael u u ve u va ker ijiir i memen shin akper a Na yô.” Mkaanem ma kundun iyol man yange ma sur Rutu ishima kpen kpen. Rutu gema kaa a Boashi ér: “Mhôônom kôr u a mo terem, gayô, u surum ishima u ôr kwagh u dedoo a wanye wou u kwase.” (Rutu 2:12, 13) Boashi yange taver Rutu ishima shighe Rutu soo ér i taver un ishima yô, nahan kwagh la wase Rutu zua a agee a wan ishima, wasen Naomi her.

21. Er i pase ken Yesaia 32:1, 2 nahan, ka nyi mbatamen mba ve kuran tiônnongo la vea ere?

²¹ Er se er kwagh ne yô: Ashighe agen mba ve tesen mbagenev dooshima u geman ga la ayol a ve ka ve soo ér i taver ve ishima. Er Boashi ôr a Rutu ér Yehova una na un injar sha dooshima u lu tesen Naomi la nahan, nyian kpa mbatamen ka vea nenge anmgbianev mba nomso man mba kasev vea wasen mbagenev ken tiônnongo sha dooshima nahan, ve wuese ve kpen kpen. Aluer mba wuese anmgbianev mban sha shighe nahan yô, kwagh  la una taver ve ishima, nahan vea gba uwer u wasen ga.—Ôr Yesaia 32:1, 2.

22-23. Mnenge u Naomi yange gema nena, man lu sha ci u nyi? (Pasalmi 136:23, 26)

²² Yange shighe karen yô, Boashi na Rutu vea Naomi kwaghyan kpishi. (Rutu 2:14-18) Nahan Naomi er nena? Naomi kaa ér: “TER A̱ ver un dedoo, wen u a de u tesen mbaumav kua mbakpenev kpaa, erdoo na ga la.” (Rutu 2:20a) Mhen u Naomi maa gema sha kwagh u Yehova! Cii man shighe ne yô, lu vaan kaan ér: ‘TER venda un,’ kpa hen shighe ne yô, saan un iyol, a kaa ér: ‘TER de u tesen erdoo na ga.’ Ka nyi yange i na ve mhen u Naomi gema nahana?

²³ Naomi hii u nengen er Yehova a undu un ma shighe môm ga yô. Yehova yange na Rutu sue Naomi sha gbenda, shighe u lu hiden ken Yuda la. (Rutu 1:16) Naomi shi va kav er i lu Yehova a ne Boashi a wase un kua Rutu yô. (Rutu 2:19, 20b) A shi nan kpa yange una kaa ér, ‘Hegen yô m fa, ma shighe môm kpa Yehova undum ga. Ngu a mo ken ashighe ne cii!’ (Ôr Pasalmi 136:23, 26.) Naomi yange una wuese kpishi er Rutu man Boashi ve undu un ga yô! Hen ase er ve utar cii yange a saan ve kpishi u nengen er hide saan Naomi iyol shi zua agee a civir Yehova her yô!

24. Se soo ser se za hemen u tesen anmgbianev asev mba ken tiônnongo dooshima u a geman ga la a uwer gban shio sha ci nyi?

²⁴ Ka nyi se hen ken takeda u Rutu sha kwagh u dooshima u a geman ga laa? Dooshima la ka a na se gba uwer u wasen anmgbianev asev mba ve ure la ga. Shi ka a na se nôngo kwagh je i hemba er tahav asev mbu kom la, sha er se wase ve yô. Gba u mbatamen vea wuese mba ve tesen mbagenev dooshima u geman ga ken tiônnongo la sha shighe, sha er vea gba uwer u wasen ga yô. Ka sea nenge mba ve ure la vea hide a lu saan saan, shi vea zua a agee civir Yehova her nahan, i doo se je i zua ga. (Aer. 20:35) Nahan kpa, ityôkyaa i hemban cii i ka se tesen dooshima u geman ga la a uwer gban shio yô ka nyi? Ityôkyaa shon yô, se soo u dondon ikyav i Yehova, Aôndo wase u a ‘lu a erdoo wuee’ la, shi se soo ser i doo un a vese.—Eks. 34:6; Ps. 33:22.