U Fa Kpa?
Mordekai ka or u yange lu kpôô kpôô yôô?
BIBILO ter Oryuda u i yilan un ér Mordekai la sha akaa a vesen a i ôr ken takeda u Eseter ér yange er la. Mordekai lu Oryuda u ken uikyangen sha ikyev i Mbapershia. Yange eren tom hen ya u tor u Mbapershia, “sha ayange a [Tôr] Ahasueru,” hen shighe u shi anyom er deri utaan nahan, a mar Yesu la. (Nyian ne, ior kpishi na jighjigh ér ka Tor Ahasueru ne yange lu Artashaseta, shin Shaseta u sha Môm ye.) Yange i zua zwa ér a wua tor, kpa Mordekai yange kwagh la. Nahan tor wuese Mordekai je yô, a na un icivir ken igbar. Shighe karen, mba woo Haman u kôr Mordekai kua Mbayuda mbagenev orihyom la kera yô, tor gema hemen u tartor na jimin cii wa sha ikyev i Mordekai. Ian i Mordekai lu sha mi ne na yô, lu a tahav kpishi, nahan a wa tindi u yange war Mbayuda mba ken Tartor u Pershia cii, i kera tim ve kera ga yô.—Eseter 1:1; 2:5, 21-23; 8:1, 2; 9:16.
Ken mhii u anyom deri a a sember karen ne, mbatimen sha akaa a mbayiase kaa ér akaa a i ôr ken takeda u Eseter la cii ka kwaghhir, shi or u Bibilo i yer ér Mordekai la yange lu kpôô kpôô ga. Nahan kpa, ken inyom i 1941 la, mbadughun akaa a mbayiase shin inya za nenge a ikyav i tesen ér kwagh u Mordekai u Bibilo i ôr la ka mimi. Lu nyi ve nenge a mini?
Mbatôvon sha akaa yange ve zua a kpande iwen u Mbapershia nger kwagh sha mi yô. Ngeren la ter iti i orgen ér Marduka (i ka i yila ken zwa Buter ér Mordecai, i gem ken zwa Tiv ér Mordekai la). Marduka ne lu ortom u gomoti u tagher tagher, u nengen sha kwagh u inyar, hen Shushan yô. Orgen u timen sha akaa a mbayiase mba ken veghertar u Ashia la, iti na ér Arthur Ungnad, a nger ér, “dugh Bibilo sha yô, ka hiin je i zough a ngeren ugen kposo, a ter iti i Mordekai ne.”
Hii shighe u Ungnad nger ripoti ne la je, mbatimen sha ambaakaa la gema ngeren mba sha ikpande awen i Mbapershia udubu imôngo ken zwa Buter. Ikpande awen shon igen ka i cuku cuku i yange i dugh shin alôgh a gar u Persepolis, hen ijiir i koson inyaregh ki tartor la, ikyua a kpekpe u girgar la yô. Ikpande awen ne ka i sha ayange a Tor Artashaseta, shin Shaseta u sha Môm lu hemen la je. Ka ken zwa Elamite i nger akaa sha i ye, shi ngeren mbara ter ati a ior kpishi mba i ôr kwagh ve ken takeda u Eseter la. a
Ngeren mba sha ikpande awen i i dugh shin alôgh a gar u Persepolis la ôr kwagh ter iti i Marduka, u yange lu akawe u tor hen iyaagh ki tor hen Shushan, sha shighe u Shaseta u sha Môm lu hemen la. Ngeren u sha kpande iwen ugen la kaa ér Marduka lu or u geman kwagh ken zwa ugen. Akaa ne cii zua sha or u Bibilo i kaa ér Mordekai lu la. Yange lu ortom u gomoti u eren tom hen ya u Tor Ahasueru (Artashaseta, shin Shaseta u sha Môm), shi lamen ijô i kuman er ihiar nahan. Mordekai yange a tema hen hundaya u tor hen Shushan. (Eseter 2:19, 21; 3:3) Hundaya u tor la lu zege iyou, u lu afishi a mbatomov mba hen ya u tor yô.
Akaa a injaa a i nger sha Marduka ken ngeren mba sha ikpande awen la zua sha Mordekai u i ôr kwagh na ken Bibilo la. Shighe u i kaa ér Marduka yange lu, man ijiir na kua ape eren tom hen ya u tor la, ka shighe shon kua ijiir la man ijiirtom shon i môm Bibilo i kaa ér Mordekai lu ye. Er kwagh ne a zough vough nahan yô, tese je ér ngeren mba i dugh shin inya mbara ôr ka kwagh u Mordekai, u i pase ken takeda u Eseter la.
a Ken inyom i 1992 la, profesôr ugen iti na ér Edwin M. Yamauchi, nger ati a ior a ken takeda u Eseter la pue, a i ter ken ngeren mba sha ikpande awen i yange i dugh shin alôgh a gar u Persepolis la yô.