Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 48

Lu a Vangertiôr Wer Yehova Una Wase U Shighe u U Tagher a Mbamzeyol Yô

Lu a Vangertiôr Wer Yehova Una Wase U Shighe u U Tagher a Mbamzeyol Yô

“Taver nen ishima, . . . gadia M ngu a ven, kape TER u akum a Sha A kaa ne.”—HAG. 2:4.

ICAM 118 Jighjigh Wase A̱ Za Hemen u Vesen

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ a

1-2. (a) Ka sha igbenda i nyi nahan mlu wase a lu kwaghmôm a u Mbayuda mba yange ve hide ken Yerusalem laa? (b) Ka mbamzeyol mba nyi nahan yange Mbayuda tagher a mini? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Sha Ayange a Hagai man Sekaria kua Esera La.”)

 ASHIGHE agen ishima ka i za u iyol sha kwagh u ken hemene? Alaghga u kera ngu a tom ga, nahan ishima ngi nyian we sha kwagh u nengen sha tsombor wou. Shi alaghga mbapatii mba eren ayôôso gayô mba tôvon se a ican, shin mba hendan a tom wase u pasen kwagh la, nahan ishima ngi zan we iyol er akaa ne aa va bende a tsombor wou yô. U tagher a ma kwagh ken akaa nee? Aluer ka nahan yô, nenge er Yehova yange wase Mbaiserael mba tsuaa mbara shighe u ve tagher a mbamzeyol er mban nahan yô. U er nahan yô, kwagh la una wase u kpishi.

2 Yange gba u Mbayuda mba ve lu ken Babilon hii yev ve je la, vea lu a jighjigh u nan taveraa ve vea undu akaa a yange ve lu a mi kpishi, kua mkpeyol u ve lu ker ken Babilon la, vea hide ken tar u ve mbagenev kpishi ve fa kwagh u u tsembelee ga la ye. Yange mba va nyer yô, ica kera ga je maa ve tagher a zayol u nengen sha icombor ve, shi ayôôso lu ken Tartor u Pershia la kpoghuloo. Heela tseegh ga, akuraior a a wa ndor a ve la kpa lu hendan a ve. Kwagh ne na yô, taver mbagenev u hemban veren ishima sha tom u hiden maan tempel u Yehova la. Nahan shighe u shi anyom 520 u a mar Yesu la, Yehova tsua uprofeti uhar, Hagai man Sekaria ér ve taver ior asema, ve hide ve hii u eren Yehova tom shin civir un sha gbashima. (Hag. 1:1; Sek. 1:1) Tom u taver ior asema u uprofeti mban er la wase kpishi. Nahan kpa, anyom nga karen ka nôngon u kuman er 50 nahan yô, Mbayuda mba ve hide ken Yerusalem mbara shi tagher a kwagh u nan ve iyolkpen. Hen shighe ne, Esera u fa u ngeren Atindi a Mose tsema tsema la, za mough ken Babilon va ken Yerusalem u va taver ior mba Aôndo ishima ér ve hemba veren ishima sha mcivir u mimi.—Esera 7:1, 6.

3. Ka mbampin mba han se lu timen sha mini? (Anzaakaa 22:19)

3 Er akaaôron a profeti a Hagai man Sekaria wase ior mba Aôndo sha ayange a tsuaa la, ve za hemen u suur sha Yehova shighe u i lu hendan a ve la nahan, se kpa akaaôron a profeti la aa wase se nyian u lun a vangertiôr her taveraa ser Yehova una wase se, sea tagher a mbamzeyol nan nan je kpaa. (Ôr Anzaakaa 22:19.) Er se lu timen sha loho u Aôndo u Hagai man Sekaria ôr, shi tôvon sha ikyav i Esera la, se zua a ikyaa sha mbampin mban: Mbayuda mba ve due ken Babilon ve hide mbara yange ve tagher a mbamzeyol nahan kwagh la bende a ve nena? Shighe u se tagher a mbamzeyol yô, gba u se hemba veren ishima u eren ishima i Aôndo sha ci u nyi? Man se er nan ve se hemba lun a vangertiôr ser Yehova una wase se ken ashighe a icana?

YANGE IYOL KPE MBAYUDA SHIGHE U VE TAGHER A MBAMZEYOL YÔ

4-5. Alaghga ka nyi yange i na ve tom u maan tempel la kera gba Mbayuda ishima ga?

4 Mbayuda mba ve due ken Babilon mbara yange mba va nyer ken Yerusalem yô, ve lu a tom u eren kpishi. Fese je, ve maa atse a nan Yehova nagh sha mi, shi ve wa ityô i tempel. (Esera 3:1-3, 10) Kpa ica gba ga tsô ve tagher a akaa kpishi a nan ve iyolkpen. Yange gba u vea er tom u maan tempel la tseegh ga, kpa lu u vea maa ayou ve, shi vea kaha akaa a yan, shi vea koso icombor ve. (Esera 2:68, 70) Heela tseegh ga, mbahyomov vev lu hendan a ve, ve za er mhen u una yange Mbayuda u eren tom u maan tempel la yô.—Esera 4:1-5.

5 Mbayuda mba ve due ken uikyangen ken Babilon ve hide la shi tagher a zayol u nengen sha icombor ve, kua ayôôso a ken Tartor u Pershia. Hen shighe ne, tar u Yuda hingir ipyaventar ken Tartor u Pershia. Tor Shirushi u tar u Pershia la va kpen sha shighe u shi anyom 530 u a mar Yesu la yô, Cambyses kar tema tor, maa soo ér una ngohol tar u Igipiti. Gbe va karen hen ipyaventar i Iserael la u yemen ityav ken Igipiti yô, ikyav tese ér ushoja nav soo u haan afo her, nahan Mbaiserael ve naan ve kwaghyan kua mngerem, shi ve er ve ajiir a tsan. Kwagh ne na yô, uma hemba taver Mbaiserael cii. Cambyses karen kera yô, Dariu u sha 1 kar tema tor. Shighe u Dariu u sha 1 ne hii u hemen la, ayôôso lu zan hemen ken Tartor u Pershia la her kpoghuloo. Mbagenev ken tartor la, lu hendan a tor, shi i lu eren ayôôso. Akaa ne cii na yô, a shi nan kpa mbagen kpishi ken mba ve due ken uikyangen ken Babilon ve hide la, yange vea lu henen er vea hii ve vea nenge sha icombor ve yô, nahan ishima ia za ve iyol kpishi. Er ve tagher a mbamzeyol mban yô, Mbayuda mbagenev nenge ér ka shighe u maan tempel u Yehova la ga.—Hag. 1:2.

6. Sekaria 4:6, 7 tese ér, ka mbamzeyol mba nyi nahan yange Mbayuda tagher a mini, man Sekaria taver ve ishima ér nyi?

6 Ôr Sekaria 4:6, 7. Mbayuda yange ve tagher a zayol u nengen sha icombor ve man ayôôso a ken Tartor u Pershia la tseegh ga, kpa ve tagher a mtev u sha ican kpaa. Shighe u shi anyom 522 u a mar Yesu la, mbahyomov vev tuur gomoti u Pershia ken ityô gbem tsô, i cir tom u maan tempel u Yehova la. Kpa Sekaria taver Mbayuda asema kaa a ve ér Yehova una wase ve vea za hemen u eren tom sha tahav mbu jijingi na, vea tagher a nyityô zayol je kpaa. Er shi anyom 520 u a mar Yesu la, Tor Dariu na Mbayuda ian ér ve za hemen a tom u maan tempel la, shi na ve inyaregh ki eren tom shon a mi kpaa. Heela tseegh ga, a na zwa ér ugomna mba sha uipyaventar mba ve wa ndor a tar u Yuda la, ve sue tom la.—Esera 6:1, 6-10.

7. Yehova yange na Mbayuda mba ve cin ve hide ken Yerusalem la iveren shighe u ve hemba veren ishima sha tom na a akaa agen cii la nena?

 7 Yehova yange tindi Hagai man Sekaria ér ve za taver ior mbara asema ve kaa a ve ér, aluer ve hemba veren ishima sha tom u maan tempel la a akaa agen cii yô, una sue ve. (Hag. 1:8, 13, 14; Sek. 1:3, 16) Er uprofeti mban taver Mbayuda mba ve hide mbara asema yô, ve hide ve hii tom u maan tempel la, sha shighe u shi anyom 520 u a mar Yesu la. Nahan ve er tom u maan tempel la lu a kuma anyom ataan ga tsô ve bee. Er Mbayuda tagher a mbamzeyol kposo kposo kpa kwagh hemba gban ve u eren ishima i Yehova yô, a sue ve sha u nan ve akaa a iyolough a kwagh gba ve a mi la, man sha u wasen ve sha gbenda u vea za hemen u lun kôôsôô a na yô. Nahan saan ve iyol u civir Yehova.—Esera 6:14-16, 22.

I HEMBA GBAN WE U EREN ISHIMA I AÔNDO

8. Kwagh u i ôr ken Hagai 2:4 la una wase se se hemba veren ishima u eren kwagh u Aôndo a soo la nena? (Shi nenge ngeren u shin kpe kpaa.)

8 Er zegecan a zurum hegen ne, gba hange hange u se umbur er i gbe u se dondo tindi u i we se ér se er tom u pasen kwagh la yô. (Mar. 13:10) Nahan kpa, aluer se tagher a ican i inyar, shin mba hendan a vese sha tom u pasen kwagh u se eren la yô, alaghga se kera ver ishima sha tom shon ga. Ka nyi ia wase se ve a hemba gban se u eren ishima i Yehova a akaa agen ciilii? A gba u se za hemen u lun a vangertiôr ser “TER u akum a sha” b ngu a vese. Una sue se aluer se za hemen u hemban veren ishima sha akaa a Tartor a akaa a ase yô. Nahan ityôkyaa ngi i se cia kwagh ga.—Ôr Hagai 2:4.

9-10. Anmgbian ugen vea kwase na yange ve nenge a mimi u mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 6:33 la nena?

9 Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian ugen, iti na ér Oleg, vea kwase na Irina c. Ve cii mba eren pania. Er ve mough ve yem u za wasen tiônnongo ugen yô, ve kera lu a tom u vea zuan a inyaregh ga, sha ci u ityom ban ken tar ve la kpishi. Shin er ve kera lu a tom ga kuma inyom nahan kpa, ve nenge er Yehova lu tesen ve dooshima shi suen ve hanma shighe yô. Shi ashighe agen yô, ve zua a iwasen hen anmgbianev mba nomso man mba kasev. Ka nyi yange i wase ve u wan ishima a mbamzeyol vev mban ciilii? Oleg u yange ishima vihi un sha hiihii je ure la kaa ér: “Er se lu eren tom u pasen kwagh la ahwa kpishi er se fetyô la cii yô, kwagh la wase se u hemban veren ishima sha kwagh u a hembe lun kwagh u vesen ken uma la.” Un vea kwase na yange ve za hemen u keren tom, kpa ve lu eren tom u pasen kwagh la her kpoghuloo.

10 Sha iyange igen la, ve za pase kwagh mba hidi hen ya yô, ve nenge a aba a kwaghyan ahar. Mba tôvon yô, lu ijende ve igen va ve a kwaghyan la ye. Man mough hen ijiir na la va hen a ve gba ica kuma er ukilomita 160 nahan. Oleg kaa ér: “Sha iyange la, shi se nenge er se doo Yehova kua tiônnongo jimin cii ishima kpishi yô. Se mba a vangertiôr ser, mayange Yehova una hungur a mbacivir un ga, shighe u i lu ve inja er kwagh hemba ve je kpaa.”—Mat. 6:33.

11. Aluer kwagh hemba gban se u eren ishima i Aôndo yô, ka nyi ia ere?

11 Yehova soo ér se hemba veren ishima sha tom u waren uuma mba iorov sha u geman ve hingir mbahenen. Er se vande ôron ken  ikyumhiange i sha 7 la nahan, Hagai yange taver ior mba Yehova ishima ér ve hide ve hii u eren icighantom kpoghuloo, inja er lu kaan a ve ér ve hungur a anyom a yange ve er kwagh môm ga la, ve hide ve hii kwagh u he nahan. Yehova tôndo zwa ér, aluer ve er nahan yô, una “ver [ve] dedoo.” (Hag. 2:18, 19) Se kpa aluer se hemba veren ishima sha tom u Yehova a ne se ér se er la yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser una ver iniôngon yase la doo doo.

KWAGH U SE ER VE SE HEMBA LUN A VANGERTIÔR SER YEHOVA UNA WASE SE YÔ

12. Yange gba u Esera kua mbagenev mba ve kpa ve lu ken uikyangen la vea lu a jighjigh u nan taveraa sha ci u nyi?

12 Shighe u shi anyom 468 u a mar Yesu la, Esera mough vea Mbayuda mbagenev ken Babilon ve va nyôr ken Yerusalem. Yange gba u Esera vea mba ve lu a na imôngo la vea lu a jighjigh u nan taveraa ve vea za zende ne ye. Vea lu yemen karen sha igbenda i cieryol, shi ve lu a zanaria man azurfa kpishi u tor na ér i za maa tempel a mi yô. Lu ikyav mbi mbaiv vea fatyô u za numun ve gbenda ngohol yô. (Esera 7:12-16; 8:31) Heela tseegh ga, ica gba ga tsô ve kav er Yerusalem jim jim je kpa a cieryol u za lun ker yô. Ior lu ker kpishi ga, shi girgar na kpa vihi ajiir kposo kposo, kua ihindagar. Ka nyi se fatyô u henen hen Esera ve se seer lun a vangertiôr ser Yehova una wase se?

13. Esera yange er nan ve lu a vangertiôr ér Yehova una lu a naa? (Shi nenge ngeren u shin kpe kpaa.)

13 Esera yange nenge er Yehova vande wasen ior Nav ken ashighe a ican yô. Ken ashighe a ken ijime, er shi anyom 484 u a mar Yesu la nahan, Esera lu ken Babilon. Hen shighe la, Tor Ahasueru wa tindi ér i tim Mbayuda mba ken Tartor u Pershia cii kera. (Eseter 3:7, 13-15) Nahan lu u a wua Mbayuda cii, kua Esera kpaa! Mbayuda mba ongo kwagh ne yô, ishima za ve iyol je ve hôr kwaghyan, shi ve lu vaan eren msen hen Yehova ér a wase ve. (Eseter 4:3) Hen ase er yange a lu Esera kua Mbayuda mbagenev cii ken ishima shighe u i kera wua ve ga, gema lu mba ve er mhen ér i tim ve kera la i wua ve yô! (Eseter 9:1, 2) Kwagh u Esera tagher a mi hen shighe u ican ne yange una wa un ago iyol sha mbamzeyol mba una va tagher a mi ken hemen la. Man ikyav tese ér kwagh ne wase un u seer lun a vangertiôr ér Yehova una fatyô u kuran ior Nav. d

14. Anmgbian u kwase ugen yange tagher a mbamzeyol kpa Yehova nenge sha a na doo doo nahan, kwagh la tese un nyi?

14 Aluer se nenge er Yehova a lu wasen se ken mbamzeyol mba se tagher a mi la yô, se fatyô u seer lun a vangertiôr ser ken hemen kpa una nenge sha a vese doo doo. Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian u kwase ugen ken veghertar u Yuropa, iti na ér Anastasia. Yange mbatomov mbagenev hen ijiirtom na lu kighir un ér a ta ikyaa a ve sha kwagh u patii. Nahan kwagh ne na yô, a de tom la sha er una nyôr iyol ken pati ga yô. A kaa ér: “Yange ican gbam je m lu a inyaregh ga. Ken uma wam cii, lu hiin je ican gbam yum nahan ne.” Shi a kaa ér: “Yange m er msen hen Yehova nahan m nenge er a wem ikyo kpishi yô. Shighe ugen me kera lu a tom ga kpa, a cier mo iyol ga. Er Terem u sha la, a lu nengen sha a mo nyian yô, kper kpa una nenge sha a mo.”

15. Ka nyi yange i wase Esera ve za hemen u lun a vangertiôr ér Yehova una lu a naa? (Esera 7:27, 28)

15 Esera nenge er uwegh ku Yehova lu sha a na yô. Esera yange hen sha acin imôngo a Yehova vande wasen un yô. Nahan a za hemen u lun a vangertiôr ér Yehova una wase un hanma shighe cii. Nenge kwagh u yange ôr ne, ér: “Uwegh ku TER, Aôndo wam, lu a mo.” (Ôr Esera 7:27, 28.) Esera ôr imbakwagh ne kuma kwa taratar ken takeda u Bibilo u i yer sha iti na la.—Esera 7:6, 9; 8:18, 22, 31.

Ka ken mbamlu mba nyi nahan se fatyô u nengen ser mimi je uwegh ku Yehova ku sha a vese? (Nenge ikyumhiange i sha 16) e

16. Ka hanma shighe nahan se fatyô u nengen ser mimi je uwegh ku Yehova ku sha a vese? (Shi nenge foto kpaa.)

16 Yehova una wase se shighe u se tagher a zayol yô. Ikyav i tesen yô, shighe u se soo u tôôn ian hen or u nan tee se tom la ser se za mkohol u vesen, shin se soo ser nana na se ian sha er se zaan mbamkombo asev hanma shighe yô, se fatyô u nengen er uwegh ku Yehova ku lu sha a vese yô. Akaa aa za a vese a doo je a hemba er se hen la. Nahan kwagh ne una na yô, se seer lun a vangertiôr ser Yehova una za hemen u wasen se.

Esera ngu vaan eren msen ken tempel, ishima za un iyol kpishi sha asorabo a ior. Ikpelaior kpa ngi vaan. Shekania di ngu surun Esera ishima, kaan a na ér: “Ishima i veren keghen ngi her sha ci u Iserael . . . se mba a we imôngo.”—Esera 10:2, 4 (Nenge ikyumhiange i sha 17)

17. Esera yange tese ér un ngu or u hiden a iyol ijime shighe u tagher a mbamzeyol la nena? (Nenge foto u sha igbende.)

17 Esera yange hide a iyol ijime sôn Yehova ér a wase un. Yange ishima ia nyian Esera sha akaa a i gbe u una er yô, a hide a iyol na ijime, a er msen hen Yehova. (Esera 8:21-23; 9:3-5) Er Esera suur sha Yehova yô, ior mba ve lu a na imôngo la kegh iyol u suen un shi suur sha Yehova, er un nahan. (Esera 10:1-4) Shighe u ishima i lu nyian se sha akaa a iyolough a i gbe u se lu a mi, shin sha kwagh u kuran tsombor wase yô, a gba u se er msen hen Yehova, shi se lu a vangertiôr ser una wase se.

18. Ka nyi ia wase se ve se seer lun a vangertiôr ser Yehova una lu a vese?

18 Aluer se hide a iyol ijime, se sôn ser Yehova a wase se, shi se lumun iwasen i anmgbianev asev mba nomso man mba kasev yô, se za hemen u lun a vangertiôr ser Aôndo una wase se. Anmgbian u kwase ugen u a lu a mbayev utar yô, iti na ér Erika. Yange za hemen u lun a vangertiôr ér Yehova una nenge sha a na doo doo shighe u akaa a vihin er un je kpaa. Yange wan kpe un ken uya, ayange nga karen kpuaa yô, nom na u doo un ishima kpishi la kpa kpe. A ôr kwagh sha akaa a yange er un ne cii, a kaa ér: “U fatyô u tsengan fan gbenda u Yehova una wase u la ga. U fatyô u zuan a iwasen na sha igbenda i kpilighyol. M nenge mer Yehova yange ungwa mbamsen av kpishi sha akaa a azende a am ôrom shi er a mo la. Aluer m ngu pasen azende a am kwagh u a zem iyol yô, a hemba lun ve ican ga u wasen mo.”

ZA HEMEN U LUN A VANGERTIÔR ZAN ZAN MKUR

19-20. Ka nyi se hen ken Mbayuda mba yange ve fatyô u hiden ken Yerusalem ga laa?

19 Se fatyô u henen kwagh u injaa hen Mbayuda mba ve fatyô u hiden ken Yerusalem ga la kpaa. Ve mbagenev yange ve fatyô u hiden yemen ga sha ci u ve bee iyol shin ve hingir kor kor, shin akaa a yange gba u vea eren sha ci u icombor ve la yange ve u hiden yemen. Nahan je kpa, doo ve u suen mba ve lu hiden yemen la; ve na ve akaa kpishi a yange gba u vea yem a mi u za maan tempel la. (Esera 1:5, 6) Ikyav tese ér Mbayuda mba ve hii moughon ken Babilon la yange ve hide ken Yerusalem anyom kar kuma er 19 nahan je kpa, mba ve shi her ken Babilon mbara za hemen u tindin a uiyua ken Yerusalem.—Sek. 6:10.

20 Aluer se kera mba a agee a eren akaa a i sar se u eren sha ci u Yehova la cica cii ga kpa, se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova ngu nengen akaa a se fetyô u eren sha ci na a ishima yase i môm la cii. Er nan ve se fe? Sha ayange a Sekaria la, Yehova kaa a profeti na ne ér a er idyer i tor sha zenaria man azurfa u Mbayuda mba ve lu uikyangen ken Babilon mbara tindi a mi yô. (Sek. 6:11) “Idyer i tor” shon ia lu “kwagh u umbur” uiyua mba ve er mgbeghaa la a mi. (Sek. 6:14) Se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una hungur a iniôngon yase i civir un shighe u se tagher a zayol la mayange ga.—Heb. 6:10.

21. Ka nyi ia wase se ve se lu a vangertiôr ser sea va tagher a nyityô zayol ken hemen kpa Yehova una lu a vese?

21 Ka keng se za hemen u tagher a mbamzeyol ken ayange a masejime ne, shi ken hemen je yô, uma a va hemba taver cii. (2 Tim. 3:1, 13) Nahan kpa, gba u ishima ia nyian se a kar ikyaa inya ga. Umbur kwagh u Yehova ôr a ior nav sha ayange a Hagai ne, ér: “M ngu a ven . . . de cie nen ga.” (Hag. 2:4, 5) Se kpa se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una lu a vese, aluer se mba eren ishima na sha afatyô wase cii yô. Aluer se dondo akaa a se hen ken akaaôron a profeti a Hagai man Sekaria ôr la, kua ikyav i Esera ver la yô, se za hemen u lun a vangertiôr ser Yehova una lu a vese, sea va tagher a nyityô ican kpaa.

ICAM 122 Tile Nen Dông, De Kpoghor Nen Ga!

a Ngeren ne una wase se u seer lun a vangertiôr ser Yehova una lu a vese shighe u se tagher a ican i inyar, shin i lu eren ayôôso ken tar u se lu ker, shin i lu hendan a tom wase u pasen kwagh la yô.

b I ter ishember i “TER u akum a Sha” la kwa 12 ken takeda u Hagai. Kwagh ne yange umbur Mbayuda, shi a umbur se kpaa er tahav mbu Yehova mbu lu a ikighir ga, shi a lu a ikyumutya i mbatyomov kpishi yô.—Ps. 103:20, 21.

c I yila mbagenev ken ngeren ne sha ati a ve kpôô kpôô ga.

d Esera yange fa u ngeren Mkaanem ma Yehova tsema tsema. Nahan shighe u lu a za ken Yerusalem ga la je kpa, lu a vangertiôr taveraa ér akaaôron a profeti a Yehova a ne i nger la aa kure sha mi vough.—2 Kron. 36:22, 23; Esera 7:6, 9, 10; Yer. 29:14.

e NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian ugen pine orvesen na ian sha tom ér ma un ze mkohol u vesen, kpa a venda u nan un ian. Anmgbian la ngu eren msen hen Yehova, sônon ér a wase un shi keren kwaghwan na, sha u wan iyol i hiden za lamen a orvesen na la. Ngu tesen orvesen na la kwatakeda u lôhôn ior mkohol, pasen un er ityesen i Bibilo i lu a inja kpishi yô. Doo orvesen na la, nahan a hide a lumun u nan un ian.