IYANGE i marem hen gar u Wichita, kpentar u Kansas, tar u Amerika, ken uwer u Disemba 10, 1936 la. Yange i mar se unyiin, mo m lu wan u vesen. Mbamaren av, kua William vea Jean mba ve lu anmgbianev av la cii, lu mba civir Yehova sha gbashima. Terem yange lu ortamen u wasen mzough u mbatamen tom. Yange lu ngôm u tamen Emma Wagner, tese ngôm mimi u ken Bibilo la ye. Ngôm u tamen yange tese ior kpishi mimi ne, er Gertrude Steele u yange va er tom u mishen anyom kpishi ken tar u Puerto Rico la nahan. * Sha nahan yô, m lu a akav a dedoo kpishi a me dondo yô.

Sha iyange i Sati aikighe nahan, shighe u m lu anyom ataan la, m lu vea terem se lu nan mbakarengbenda sha godobi magazin u Iyoukura man Consolation (u i yer hegen ér Awake!) la. Hen shighe la, Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar, lu gbuusu ken tar la. Ortwer ugen u hunde msôrom yô, gba va lahan Terem ér ngu orciankwagh man u or u vendan u nyôron shoja, sha ci u ngu paleghaa a tar yum. Ortwer la ôr Terem kwagh ken ishigh kaa ér: “We orciankwagh ne, er nan ve u tem sambe ga!” Yange cier mo iyol, kpa kwagh u Terem er la gema doom kpishi. Yange za hemen u nan ikpelaior i kase ve la umagazin mba lu nan la her. Maa orshoja ugen gba va karen, nahan ortwer la ngor kaa ér, “Tsaha orciankwagh ne!” Orshoja la nengen er or la lu hunden msôrom yô, kaa a ortwer shon ér, “Yem ken ya, msôrom ma za sambe u ken ityough!” Maa ve cii ve sambe kera. Doom kpishi er Yehova yange na terem ishimataver yô. Terem yange lu a ushôôpu mba hondon ityough uhar ken gar u Wichita, man ortwer ne lu môm ken mba ve hondon ityough hen ijiir na yô!

Shighe u m lu anyom anigheni la, mbamaren av tee ya wase man ushôôpu asev, maa ve er anyou u kpelan zenden a mi, nahan ve mough ve yem ken gar u Colorado, sha er vea za pase kwagh hen ijiir i kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh yô. Se mba za nyer ker yô, se za tema ya ikyua a geri u Grand Junction, maa mbamaren av gba eren tom pania shi ve eren tom sule man u  nengen sha uzendenya, sha ashighe ashighe. Er ve lu a ishimatseen shi Yehova ver ve yô, i hii tiônnongo u he hen ijiir la. Hen ijiir la, sha uwer u Jun 20, 1948, Terem erem batisema vea mbagenev mba ve lumun mimi la kua Billie Nichols vea kwase na, shin anwar ugen sha uwo. Shighe kar yô, Billie Nichols er tom u sôron atôônanongo la, er wan ve vea kwase na kpa er nahan.

Yange se lu kôôsôô vea mba ve eren tom u Tartor kpoghuloo la, shi se lamen sha akaa a ken jijingi a a taver jighjigh wase la, hemban je yô, tsombor u Steele. Ve yô lu: Don vea Earlene man Dave vea Julia man Si vea Martha, yange ve wasem kpen kpen je. Ve tesem er or ka nana ver kwagh u Tartor hiihii ken uma u nan ve, nan lu or u injaa shi i saan nan iyol ken uma yô.

Shighe u m lu anyom 19 la, Anmgbian Bud Hasty u lu ijende vea tsombor wam la, kaa a mo ér m va kohol un se za er tom pania ken imbusutariyan, i tar u Amerika la. Ortamen u sôron atôônanongo kaa a vese ér se yem ken geri u Ruston, u a lu ken zege geri u Louisiana, ape Mbashiada mbagenev kpishi de u civir Yehova la. Yange kaa a vese ér se eren mbamkombo hanma kasua cii, aluer ior vea va ga kpaa. Yange se zua a ijiir i injaa, maa se sôr i, se eren mkombo her. Yange se eren hanma mkombo cii, kpa i lu se uhar tseegh se vaan mkombo ye, kwagh lu nahan shighe kar gôgônan. Yange or môm ken vese nana hemen mkombo yô, orgen di nan naan mlumun sha mbampin mba ve lu la cii. Aluer ma vegher u mkombo ngu a ikyav i nengen yô, se cii se unde sha tsembe se tese ikyav shon, nahan or môm nan kera lu u nengen ga. Ken masejime yô, anmgbian u kwase ugen u bee iyol yô, hii u van mkombo. Shighe kar yô, mbahenen Bibilo mbagenev kua mba ve de u civir Yehova yô, hii u van mbamkombo, ica i gbe ga yô, se hingir u lun a tiônnongo.

Iyange igen yô, mo vea Anmgbian Bud se za zua a orhemen adua u Church of Christ, u lam a vese sha avur a Ruamabera a m vande fan ga yô. Kwagh ne zam iyol shi na m seer henen sha kwagh u m na jighjigh a mi la zulee. Yange m tsa henen kwagh tugh kaka sha er me zua a mbamlumun sha mbampin nav mbara yô, kuma kasua jimin. Kwagh la na yô, m gema mimi hingir kwagh wam, nahan m lu veren ashe u zuan ishigh a orhemen adua ugen.

Ica i gbe ga yô, ortamen u sôron atôônanongo la, kaa a mo ér m yem ken geri u El Dorado, kpentar u Arkansas m za wase tiônnongo u lu ker la. Shighe u m lu ker la, m zaan ken gar u Colorado fele fele sha er me za tile sha ishigh ki gbaatom u ka a tsua or u nana za shoja la yô. Shighe ugen la, mo vea upania mbagenev se lu zan ker shin mato, maa mato wam za gba a vese hen kpentar u Texas. Kwagh ne na yô, mato wam vihi caver caver. Yange se yila anmgbian ugen va tôô se yem a mi hen ya na, maa za kar a vese yem a mi ken mkombo.  Yange i yôô ken mkombo ér se er aikyôr sha gbenda, nahan anmgbianev na se inyaregh. Anmgbian la shi ter mato wam la, sha dola 25.

Yange se yem ken geri u Wichita, ape Anmgbian E. F. “Doc” McCartney, u lu ijende i tsombor wase la, lu eren tom pania yô. Yange ahina na a nomso la, Frank man Francis lu azende am shi ka azende am a ishima ishima her. Yange ve lu a mato u tse u ve teem sha dola 25 yô, man lu ishe i m tee mato wam u er aikyôr vihi la vough. Lu kwa u hiihii u m nenge wang mer, Yehova nam kwagh u hange hange u kwagh gbam a mi, sha ci u m ver kwagh u Tartor hiihii ken uma wam je la. Shighe u m za tsombor u McCartney inya la, ve tesem anmgbian u kwase u doon ashe ugen, u kwagh u ken jijingi gba un kwagh yô, i yilan un ér Bethel Crane. Ngô na, Ruth, lu Kwaseshiada u tseen ishima kpishi u hemba anyom 90, kpa lu eren pania her, ken geri u Wellington, kpentar u Kansas la yô. Yange i lu a kuma inyom ga tsô, m vôso Bethel ken inyom i 1958 la, maa kohol mo se za hemen u eren tom pania ken geri u El Dorado.

Yange se mba gbidye kwar sha akav a dedoo a se dondo ken uma shighe u se lu vesen la yô, se mase kuren ikyaa ser hanma kwagh u nongo u Yehova u kaa ér se er cii yô, se er. Yange i kaa ér se za er tom u ikpur pania la, hen geri u Walnut Ridge, kpentar u Arkansas la. Maa ken inyom 1962 la, doo se tsung er i lôhô se Makeranta u Gileadi, kelase u sha 37 la yô. Yange doo se kpishi u fan ér Don Steele, kpa i lôhô un makeranta shon a vese imôngo. Se mba been makeranta yô, i tindim vea Bethel hen geri u Nairobi, ken tar u Kenya. Yange vihi se kpishi er se lu undun gar u New York yô, kpa gema saan se iyol tsung, shighe u anmgbianev va u va keghen se gbenda hen gar u Nairobi, ape tashan u igirgi i purugh lu la yô!

Ica i gbe ga yô, kwagh u tar u Kenya doo se ishima tsung kua tom u se lu za eren ker la kpaa. Ior mba se hen Bibilo a ve, ve ngohol mimi yô, lu Chris vea Mary Kanaiya. Mba eren tom u pasen kwagh hanma shighe la, ken tar u Kenya her. Mba ker inyom igen yô, i tindi se ér se za lu mbamishen mba hiihii hen geri u Kampala, tar u Uganda. Ashighe ne cii lu a doon tsung, sha ci u yange girim ior kpishi iyol u henen mimi u ken Bibilo la. Shighe kar yô, ve hingir Mbashiada a vese imôngo. Nahan kpa, se mba tse ken Afrika anyom atar man tiôn nga kar yô, se hide se yem ken Amerika sha u se za mar ônov yô. Sha iyange i se undu Afrika la hemba vihin se a iyange se undu gar u New York la. Yange se soo ior mba ken Afrika kpishi je yô, se lu veren ishima ser, iyange igen yô, se hide se yem ker.

Yange se hide se za tema ya vegher u shin ityôtar i geri u Colorado, ape mbamaren av lu la. Ica i gbe ga yô, se mar wan wase u kwase u hiihii la, se ii un iti ér, Kimberly. Iwer 17 ngi kar yô, shi se mar wan u kwase ugen, se ii un iti ér Stephany. Yange se nenge tom wase u he u lun mbamaren ne ér ka beerkwagh ga, shi se nôngo tsung se tese mbayev asev mba kasev mba doon ashe mban mimi. Yange se soo u dondon akav a dedoo a mbagenev ver se la. Se fa wang je ser, er akav a dedoo ka a bende a mbayev kpishi nahan cii kpa, kwagh la tese ér gba u vea vese a lu ior mbacivir Yehova keng ga. Ka nahan ve, anmgbian wam u nomso u kiriki man u kwase la, ve undu mimi ye. Se ver ishima ser, yange shi vea dondo akav a dedoo a mbagenev ver se cii la.

Yange doo se kpishi u yesen mbayev asev mba kasev mban shi se cii se nôngo u eren akaa imôngo. Er se lu ikyua a geri u Aspen, kpentar u Colorado yô, se cii se hen anumbe a zenden sha senou, sha er ashighe agen, tsombor wase u za zende sha mi imôngo yô. Yange sea zenden sha senou vea mbayev asev mba kasev mban imôngo yô, kwagh ne a bugh se ian i lamen vea ve. Shi  se za usu ôson vea ve, nahan sea kase usu ôson yô, i doo se u lamen kpen kpen. Er ve lu iyev nahan kpa, ve pinen mbampin er, “Ka nyi me er shighe u me vese laa?” man “Ka nyi or me vôso?” la nahan. Yange se nôngo tsung se tese mbayev asev mba kasev mban akaa a ken jijingi kôr ve ken ishima. Yange se taver ve ishima hanma shighe ser, ve tsua u va eren tom u pasen kwagh hanma shighe la shi ve vôso or u nan kpa nan tsua u eren tom shon tseegh. Shi se tese ve ser, a hemba doon cii aluer ve vôso or shighe u ve lu iyev la ga yô. Yange se shi kaan a ve ser: “Lu nen kwav zan zan ne kar kuman anyom 23.”

Yange se dondo ikyav i mbamaren asev la, nahan se nôngo tsung se zaan mbamkombo shi se duen kwaghpasen hanma shighe vea tsombor wase imôngo. Yange se lôhô anmgbianev mbagenev mba ve pasen kwagh hanma shighe la, hen ya wase. Shi se shi ôron er tom wase u mishen la doo se ishima kpishi yô. Yange se ver ishima ser, se mba unyiin mban cii, iyange igen yô, se za ken Afrika. Ônov asev mba kasev mban kpa, lu veren ishima u va zan ken Afrika.

Yange se eren mcivir u hen tsombor la hanma shighe, nahan se tôô shighe la se tese akav a nengen sha akaa mbayev asev mba kasev mban vea fatyô u tagher a mi sha makeranta yô. Nahan se kaa a ve ser, ve lu Orshiada u a lu nan mbamlumun sha mbampin yô. Yange i doo ve u henen kwagh sha imba gbenda ne, shi kwagh ne na ve vangertiôr kpaa. Er ve lu vesen la, ashighe agen i taver ve u eren mcivir u hen tsombor la. Kwa ugen la, m kera fa kwagh u me er ga, nahan m kaa a ve mer, ve yem ve za yav, se kera er mcivir u hen tsombor ga. Kwagh ne kunda ve iyol, maa ve gba vaan kaan ér ve soo u henen kwagh. Nahan se hii u nengen ser, akaa a ken jijingi a se lu tesen mbayev asev mba cuku mban ne la nga nyôron ve ken ishima. Shighe kar yô, kwaghhenen la seer doon ve, nahan kera taver ve u pasen se mbamnenge vev man er i lu ve ken ishima la ga. Yange sea ungwa vea kaa ér, ve lumun a atesen a Bibilo agen ga nahan i vihi se kpen kpen. Nahan kpa, se hen se fa akaa a a lu ve ken ishima la jighilii. Yange sea lamen vea ve sha atesen aa taver ve la yô, ve hingir u lumun a atesen shon.

Tom u yesen ônov asev mba kasev la, tôô se shighe kpishi er se ver ishima la ga. Er nôngo u Aôndo wase se shi se er tom a atindiakaa a u la yô, se er kwagh u se fatyô la cii, se tese ve u soon Yehova. Yange doo se kpishi er mbayev asev mba kasev mban cii hii u eren pania shighe u ve bee kôleeji la, shi ve hen ityomavee sha er vea zuan a inyaregh ki nengen sha ayol a ve yô. Maa ve mough vea anmgbianev mbakasev uhar mbagenev ve yem ken geri u Cleveland, kpentar u Tennessee, ve lu za eren tom ape kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh la. Er se kera lu vea ve imôngo ga yô, kwagh ne vihi se kpishi, kpa gema doo se er ve lu eren tom u pasen kwagh hanma shighe la yô. Er mo vea Bethel se hide se hii u eren pania yô, kwagh ne bugh se aan a tom a dedoo agen. Yange se er tom u ortamen u wasen ortamen u sôron atôônanongo tom la, shi se er tom sha mkohol u vesen kpaa.

Cii man ônov asev mba kasev mban ve yem ken kpentar u Tennessee yô, yange ve vande zan vannya shin branci u ken geri u London, tar u England la. Mba ze shin Betel la yô, Stephany, u lu anyom 19 hen shighe ne la, za fa gumor ugen shin Betel shon u i yer un ér Paul Norton la. Shi mba hidi mba za sôron Betel kwagen yô, Kimberly di za zua a Brian Llewellyn, u eren tom imôngo vea Paul Norton yô. Yange Stephany nyer anyom 23 yô, Anmgbian Paul vôso un. Mba ker inyom igen yô, Anmgbian Brian vôso Kimberly, shighe u Kimberly lu anyom 25 la. Sha nahan yô, ve lu kwav zan zan ve kar nyôron anyom 23 nahan. Yange doo se kpishi er hanmô ve nan vôso or u injaa yô.

Mbayev asev mba kasev mban kaa a vese ér akav ase man aa mbamaren asev ver la, wase ve u kuran tindi u Yesu u a kaa ér, “vande keren nen tartor” la, kua shighe u ve lu a zayol u inyar la je kpaa. (Mat. 6:33) Ken uwer u Aipor 1998 la, Paul vea Stephany ve za makeranta u Gileadi, kelase u sha 105 la, mba been yô, i tindi ve ken Afrika ér ve za er tom u pasen kwagh ken tar u Malawi. Lu hen shighe shon môm, i lôhô Brian vea Kimberly ér ve za er tom shin Betel u ken London la ye. Shighe kar yô, shi i kaa ér ve za er tom shin Betel u ken tar u Malawi la. Yange doo se kpishi, sha ci u ka gbenda u u hembe doon cii u agumaior aa dondo ken uma ve je la!

Lu ken uwer u Janawari 2001 la, Anmgbian Marais gbidyem waya u i ter kwagh na ker mhii u ngeren ne la ye. Yange Anmgbian Marais, u lu hemen Gbaatom u Gemankwagh la, pasem ér anmgbianev mba wan iyol u  duen a ityesen i ia wase mbagemankwagh mba sha tar cii vea kav zwa Buter yô. Hen shighe ne m lu anyom 64, kpa i nenge ér a tsaase mo sha er mo kpa m lu môm ken mba tesen makeranta shon yô. Maa mo vea Betel se er msen shi se lam sha ikyaa ne vea ungô asev mba ve bee iyol la ser ve ôr se mnenge ve. Ve cii yange ve soo ér se za, shin er lu u se yem yô, se kera fatyô u nan ve iwasen ga nahan kpaa. Maa m hide m yila Anmgbian Marais m kaa a na mer, a doo se kpishi u nan ayol ase u eren tom u injaa ne.

Cii man se yem yô, i zua ngôm a angev mbu kyansa. Maa m kaa a na mer se kera za ga, sha er se wase anmgbian wam u kwase Linda u nengen sha a na yô. Nahan kaa a mo ér: “De eren imba kwagh la ga. Aluer u za ga yô, a hemba vihin mo iyol cii.” Linda kpa nenge nahan. Yange se wuese ve kpishi er ve lu a ieren i tangen iyol la ga yô, shi se wuese anmgbianev asev mba hen ityônya la sha iwasen i ve na se la! Se mba yemen hen Ijiir i Nyôron Imakeranta i Watchtower hen geri u Patterson la, iyange môm kar yô, Linda yila se kaa a vese ér Ngôm saa ku. Nahan kpa, se uve ityough eren tom wase u he ne, vough er ngôm a shi taver se ishima ér se er la.

Yange se mba been makeranta yô, doo se kpishi er i hii tindin se ken branci u ken tar u Malawi, ape ônov asev mba kasev man noov vev lu eren tom la. Yange doo se kpishi u hiden zuan imôngo! Se mba moughon ker yô, se za tese makeranta shon ken tar u Zimbabwe, shi se kar se za tese u ken tar u Zambia kpaa. Yange se mba tesen makeranta la anyom atar man tiôn nga kar yô, i kaa a vese ér se hide se yem ken tar u Malawi, se za nger kwagh u Mbashiada mba i lu tôvon ve a ican, sha ci u ve za hemen u lun paleghaa a tar yum la. *

Nahan shi vihi se kpishi, er ken inyom i 2005 la, se hide se yem ken ya wase u lu hen geri u Basalt, kpentar u Colorado, ape se za hemen a tom wase u pania la. Ken inyom i 2006 la, Brian vea Kimberly kpa hide va tema ya ikyua a vese, sha er vea yese ônov vev mba kasev uhar, mba i yer ér Mackenzie man Elizabeth la yô. Paul vea Stephany mba ken tar u Malawi her, ape Paul a lu môm ken Kômatii u Nengen sha Branci shon la. Er m lu zulum anyom 80 hegen yô, ka i doom kpishi u nengen er agumaior a m tese a la, a lu eren ityom i yange m eren la yô! Kwagh u vesen u a ne se msaanyol yô, ka akav a dedoo a mbagenev ve ver se la, kua er se dondo akav shon sha ci u mtsera u ônov asev man ônov mba ônov asev yô.