Yange i hii Iyoukura i Janawari 1, 1918 sha mkaanem man ér: “Inyom i 1918 ne di ia za nena?” Yange i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi Hiihii mbira ken Yuropa her, nahan kpa gbenda u akaa hii ken inyom shon la tese ér ashe ver a kwagh a za a Mbahenen Bibilo a doo shi tar jimin cii kpa ua doo.

Sha iyange i Janawari 8, 1918 la, zum u Pesiden u tar u Amerika, Woodrow Wilson lu lamen a Iyou Idyu i Kiriki man i Vesen i tar u Amerika yô, a due a mbamhen 14 mba nenge ér vea wase u van a “bem u una lu gbem shi una doo ior cii” yô. A kaa ér doo u ityar ia zaan idyu shi ia lamen ayol a ve gbar gbar ken bem shi ia pande ikyav mbi uityaav. Shi a kaa ér doo u ityar ia eren mitin, a yilan ér “mzough u ityar.” A kaa ér a lu mzough u una wase “ityar i vesen man i kiriki cii yô.” Yange i va dondo mbamhen nav “Mba Pue Kar Unyiin” mbara, zum u i lu bughun Mzough u Ityar Sha Won Cii la kua Iceghzwa i Ityar er ken Versailles, sha u been Ityav mbi Tar Cii Mbi Hiihii la.

Er akaa zayol kpishi ken inyom i 1917 la nahan kpa, * gbenda u akaa za hemen ken mkombo u sha inyom u Watch Tower Bible and Tract Society er la na yô, lu inja er Mbahenen Bibilo mba sôôn nyôron ken shighe u bem nahan.

Yange i er mkombo ne sha iyange i Janawari 5, inyom i 1918 la, nahan anmgbianev mba i zenda ve shin Betel kera yô, soo ér vea kar a hemen nongo ne. Anmgbian ugen u civir Yehova sha mimi, u lu ortamen u ningir sha, i yilan un ér Richard H. Barber yô, yange hii mkombo ne sha msen. Mba ôron ripoti i ken inyom i ken ijime la mba been yô, maa i er ishangen i tsuan mbahemen. Anmgbian Barber yange tsua Joseph Rutherford man anmgbianev mbagen ataratar. Loya u ta ikyaa a mba ve lu hendan kwagh la di tsua iorov mbagen utaankaruhar, ior mba i zenda ve shin Betel ne kpa lu ker. Yange i hemba ve ishangen la. Yange mba hemban iyenge ken mba ve lu mtuunum shin ve lu suen mzough ne la haa Anmgbian Rutherford kua anmgbianev mba ataratar mbajighjigh mbagen mbara ishangen ér ve lu mbahemenev.

Anmgbianev kpishi mba yange ve za mkombo ne yô, kaa ér “ka mkohol u hemban lun a iveren u ve za je la.” Kpa iember ve la ngôôr ga.

Yange Mbahenen Bibilo lu nan ior takerada u The Finished Mystery (I Pase Kwagh u Myer la Vindi Vindi) la je iwer kar kpishi. Mbaasemaamimi mba ve ôr takerada ne a ishima i gbar gbar yô, dondo mimi u Bibilo u i pase ker la.

Anmgbian E. F. Crist, u lu ortamen u ningir sha ken tar u Kanada yô, ôr kwagh u orgen vea kwase na ér yange ve ôr takerada u The Finished Mystery ne, maa ve ngohol mimi ne ken atô u kasua utaan tseegh! A kaa ér: “Or la vea kwase na cii ve tsegha ayol a ve shi mba vesen ken jijingi kpaa.”

Orgen yange zua a takerada ne, maa ngôôr ga je ôr azende a na kwagh u ôr ker la. Loho u or ne ôr ken takerada ne la kôr un sha mtema. A kaa ér: “Yange m lu karen sha gbenda u i yer ér Third Avenue la, [maa] kwagh osough va tam sha kwende. M hen mer ka ikyamegh, kpa m mase kaven mer ka takerada u ‘The Finished Mystery.’ M tôô u m hide a mi ken ya m va ôr u m bee. . . . M va mase kaven mer lu or u pasen adua ugen . . . yange ishima vihi un ker nahan ker takerada la sha windou maa u va tam ye . . . M na jighjigh mer  kwagh u or ne er sha ishimavihin ne hemba wasen ior kpishi u geman ishima lun a ishimaverenkeghen a nyityôkwagh igen i er ken uma na cii. . . . Ishimanyoon i or u pasen adua la na yô, hegen se mba wuese Aôndo.”

Kwagh u orpasen adua ne er la lu kwagh u he ga. Yange mbahemenev mba ken tar u Kanada wa atabam sha takerada ne sha iyange i Febewari 12, inyom i 1918 la. Ve kaa ér ka takerada u tuur ior ér ve hendan a gomoti shi ve de ze ityav ga. Ica gba ga maa mbahemenev mba ken tar u Amerika kpa er nahan. Yange mbatomov mba gomoti va nyôr shin Iyagh ki Betel kua ken afishi a ken kpentar u New York man Pennsylvania kua California, ve lu keren akaa a vea zua a atôakyaa a vea wa anmgbianev mba ve lu hemen ken nongo u Yehova la akaa iyol yô. Sha iyange i Maaci 14, inyom i 1918 la, Gbaatom u Gomoti u Amerika u Ajirigh la, wa atabam sha takerada u The Finished Mystery la. Ve kaa ér takerada u i gber i lu samber a mi la ngu hendan a iniôngon i gomoti sha kwagh u uitya, peren Tindi u i we sha kwagh u Akaamyer la.

Sha iyange i Mei 7, inyom i 1918 la, Gbaatom u Gomoti u Ajirigh zua a laasen u na ve tahav mbu za kôron Giovanni DeCecca man George Fisher kua Alexander Macmillan man Robert Martin man Frederick Robison kua Joseph Rutherford man William Van Amburgh man Clayton Woodworth yô. Yange i wa ve akaa iyol ér “mba peren tindi shi eren afer a vesen shi mba tuur ior ken ityô ér ve de ongo imo i mbahemenev ga, shi ve de suen gomoti ga, shi mba tuur ior ér ve venda u nyôron shoja i Amerika i sha tar man i shin mnger cii.” Maa i hii u ôron ve ijir sha iyange i Jun 3, inyom i 1918 la, man ikyav tese wang ér a na ve ibo keng. Sha ci u nyi?

Orhemen Gbaatom u Gomoti u Amerika u Ajirigh la yange yila Tindi u i we sha kwagh u Akaamyer u i kaa ér ve per la ér, ka “ikyagh ki tomough ki injaa ki been a mbaaie mba ior ve samber a mi yô.” Sha iyange i Mei 16, inyom i 1918 la, Iyou Idyu i Kiriki man i Vesen cii venda u sôron Tindi la. Lu u vea sôr tindi la yô, una kura mba ve lu gberen ityakerada i “kwagh u mimi, a awashima u dedoo shi kwagh u dedoo una due ker la.” Lu takerada u The Finished Mystery la je ve hemba ôron kwagh u ú ken idyu i ve nyôr la ye. Ngeren u Iyou Idyu i Kiriki man i Vesen i tar u Amerika ôr kwagh u takerada la ér: “Môm ken akaa a samber a mbaaie mban u a hembe lun u bo cii yô, ka takerada u i yer ér ‘The Finished Mystery’ la . . . Kwagh u takerada la ua er yô, ua na ushoja vea kera soo u eren kwagh u se soo la ga shi ua na ior . . . vea seer vendan u zan shoja.”

Sha iyange i Jun 20, inyom i 1918 la, ior mba ve tema ijir ne la na anmgbianev mba anigheni mbara ibo sha akaa a i wa ve iyol la cii. Kpernan maa jôôji yôô mtsaha ve. A kaa ér: “Akaa a kwaghaôndo a aiegh a ior mban ve lu pasen ken igbar shi samber a mi ne . . . hemba vihin a kwe Shoja i tar u Jamani. . . . Gba u a tsaha ve tsung.” Ukasua mba kar uhar yô, i yem a anmgbianev mba anigheni mbara cii ken Purusu u Gomoti ken Atlanta, kpentar u Georgia. Lu u a wuhe or ve môm a yina anyom 10 ga, mbagen je yô a nyôr 20 je kpaa.

Yange Mbahenen Bibilo tagher a ahendan hen shighe ne tsung. Dasenda mba Tôvon sha Aferakaa mba Amerika  mba i yer ér Federal Bureau of Investigation (FBI) la yange ve tôv sha akaa a Mbahenen Bibilo eren yô, nahan ve gber ungeren udubu imôngo. Ngeren vev mban tese ér yange anmgbianev asev kange ishima ér vea za hemen u pasen kwagh.

Orgen u nengen sha afishi a tindin ior a uwashika ken geri u Orlando, kpentar u Florida yange nger dasenda mba FBI mbara washika kaa ér: “[Mbahenen Bibilo] mba zan sha uya uya hen geri ne, shi mba hemban eren kwagh ne tugh. . . . Ka inja er ve soo ér vea za hemen u wan ikyon sha er usu u de pirin ga nahan.”

Orvesen ugen ken shoja u eren tom vea Gbaatom u Nengen sha Kwagh u Uitya yô, yange nger washika hen dasenda mba FBI la, ôr ve kwagh u Frederick W. Franz u va hingir môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la. Orvesen la nger ér: “F. W. Franz . . . ngu teen ukôpi mba takerada u ‘Finished Mystery’ la kpoghuloo je, a tee ve kuma udubu imôngo.”

Charles Fekel u va hingir môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la kpa yange i tôv un a ican tsung. Yange i kôr un ér ngu nan ior takerada u The Finished Mystery la shi i lu tôvon ilyoho i tindin ior a mi la kua iliam na a ve. Yange i wuhe un ken geri u Baltimore, kpentar u Maryland, i kaa ér ka “Orihom u a lu marnya u tar u Austria yô.” Yange taver ishima pase ior mba ve lu tôvon un la kwagh; a umbur mkaanem ma Paulu ma ken 1 Mbakorinte 9:16 la, ér: “Aluer me ôr Loho u Dedoo ga yô, kwagh á tserem.” *

Mbahenen Bibilo mban lu pasen kwagh sha gbashima tseegh ga, ve lu eren kwagh ugen kpaa. Yange ve nger pitishen ve lu samber a mi ér i pase anmgbianev mba i wuhe ken Atlanta la. Kwase ugen u i yilan ér Anna K. Gardner yô, kaa ér: “Yange se gba teman a tema ga. Shighe u i wuhe anmgbianev ken purusu la, tom wase ugen yô, se soo u zuan a sigeneca mba iorov. Yange se za sha uya uya. Ior udubu imôngo nger se sigeneca vev! Se kaa a ior mba se lu lamen a ve la ser, anmgbianev mba i wuhu ve la, ka Mbakristu mba mimi, i wuhe ve ka sha mimi ga.”

Yange i lu eren mbamkohol mba vesen hen shighe u taver ne fele fele sha er a taver anmgbianev ken jijingi yô. Iyoukura yange i kaa ér: “I er mkohol mba vesen hemba akunduahar . . . ken inyom ne . . . I zua a ibaver sha mbamkohol mban cii i tesen ér ior wuese kpen kpen. Ken anyom a karen la yange i er mbamkohol mba vesen uhar shin utar nahan ken inyom, kpa hegen ne yô, hanma uwer ka i er mkohol u vesen.”

Mbaasemaamimi yô, za hemen u ungwan loho u dedoo shi dondon u kpaa. Yange i er mkohol u vesen ugen ken geri u Cleveland, kpentar Ohio. Iorov mba kuman er 1,200 nahan za mkohol ne shi iorov 42 er batisema; môm ken ve lu wanye ugen u “kwagh u Aôndo gba un ishima tsung shi tsegha iyol na, nahan uigyandenmbaiorov mba ve soo kwagh u Aôndo ga la gema ya kunya yô.”

Er inyom i 1918 lu zan u been la, Mbahenen Bibilo fa kwagh u vea va tagher a mi ken hemen ga. Yange ve tee ajiir ve agen a ken Brooklyn shi i mough a afishi a shin itine i yem a mi ken geri u Pittsburgh, kpentar u Pennsylvania. Er anmgbianev mba ve lu mbahemenev la lu ken purusu her la, i ver iyange i eren mkombo u sha inyom u inyom i 1919 la sha iyange i Janawari 4 ken inyom shon. Nahan lu u nyi ia ere?

Yange anmgbianev gba uwer sha tom ga. Yange ve lu a vangertiôr je yô, ve tsua ivur i sha inyom i 1919 la ér: “Hanma ityumugh ki i var sha ci u vihin we iyol, ikyôr ia lagh ki ga.” (Yes. 54:17) Ashe ver a akaa aa va gema sha gbenda u jighjigh ve una seer taver shi ishima ia taver ve u eren zegetom u lu ve sha ishi la yô.