Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Gbenda u Tesen Ior Mimi

Gbenda u Tesen Ior Mimi

‘TERE, Mkaanem Ou jimin cii ka kwagh u mimi je.’—PS. 119:159, 160.

ATSAM: 29, 53

1, 2. (a) Ka tom u nyi Yesu yange ver u hiihii ken uma naa, man lu sha ci u nyi? (b) Ka nyi i gbe u se “mbashirentom a Aôndo imôngo” se er ve se za ikyura?

YESU KRISTU yange lu orgbanakaa shin orkapinta kua ortesen. (Mar. 6:3; Yoh. 13:13) Yange fa ityom i ihiar ne cii tsembelee. Sha vegher u eren tom a ikyon la yô, yange hen fa u eren tom a ikyav mbi tomov kposo kposo. A fa u eren akaa a injaa kpishi a ikyon. Shi er lu or u tesen ior kwagh u loho u dedoo yô, yange a er tom a mfe u fa Ruamabera tsema tsema la u wasen ior mba i nengen ér ve gba kwagh ga la u kaven mimi u Mkaanem ma Aôndo. (Mat. 7:28; Luka 24:32, 45) Yesu nyôron anyom 30 yô, a de tom kapinta, sha ci u a fa je ér tom u tesen ior mimi u Aôndo la hemba ngun hange hange. A kaa ér môm ken akaa a Aôndo a tindi un shin tar ér una va er yô, ka u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo. (Mat. 20:28; Luka 3:23; 4:43) Yesu yange ver tom u kwaghpasen la hiihii ken uma na, shi soo ér ior mbagen kpa ve kohol un ken tom shon.—Mat. 9:35-38.

2 Alaghga se mba eren tom kapinta ga, kpa se cii se mba mbapasen loho u dedoo. Tom ne ngu hange hange je yô, Aôndo kpa ngu eren u; gadia i yila se ér “mbashirentom a Aôndo imôngo.” (1 Kor. 3:9; 2 Kor. 6:4) Se lumun ser “Mkaanem [ma Yehova] jimin cii ka kwagh u mimi.” (Ps. 119:159, 160) Ka nahan ve ka se soo u lun a vangertiôr ser se mba “pasen kwaghôron u mimi la jighilii” ye. (Ôr 2 Timoteu 2:15.) Nahan ka se shi tsaase ayol a ase sha er se seer fan u eren tom a Bibilo yô, gadia ka ikyagh ki tomough yasegh ki hemban ki se eren tom a mi u tesen ior mimi sha kwagh u Yehova man Yesu kua Tartor je la. Nongo u Yehova na se ikyav mbi tomov mbigen mbi i gbe u se fa u eren tom a mi tsembelee sha er se za ikyura ken tom wase u pasen kwagh yô. Ikyav mbi tomov mbin mbi ken Akaa a Se Eren Tom a mi u Tesen Ior Bibilo Yô la.

3. Ka nyi i doo u se hemba veren ishima sha mi hen shighe u se mase shin a mi u eren shiada nee, man Aerenakaa 13:48 una wase se u eren kwagh ne nena?

3 Kpa alaghga u pine wer er nan i yer ikyav mbi shon ér Akaa a Se Eren Tom a Mi u Pasen Kwagh ga, i yer mbi ér Akaa a Se Eren Tom a Mi u Tesen Ior Bibilo Yô? Inja i u “pasen” kwagh yô, ka u ôron di a ôr loho tseegh; kpa u “tesen” yô, ka u ôron kwagh la sha inja i una kôr or ken ishima shi nana soo u eren kwagh sha kwagh u nan hen la yô. Nahan shighe u se mase shin a mi u eren shiada ne, gba u se hemba veren ishima sha u hiin Bibilo i henen a ior shi tesen ve mimi. Sha nahan yô, a gba u se keren ior mba “ve lu a ishima i zuan a uma u tsôron la” sha gbashima, shi se wasen ve u hingir mbananjighjigh.—Ôr Aerenakaa 13:44-48, NW.

4. Se fa mba “ve lu a ishima i zuan a uma u tsôron la” nena, man se zua a ve nena?

4 Se fa mba “ve lu a ishima i zuan a uma u tsôron la” nena? Gbenda ngu môm tseegh, ka u pasen ve kwagh, er sha ayange a mbaapostoli kpa lu nahan. Sha nahan yô, gba u se eren vough er Yesu kaa nahan, ér: “Hanma gar shin angar u kiriki u nea nyôr yô, ker nen or u injaa keregh.” (Mat. 10:11) Se mba veren ishima ser ior mba ikyoo ga shin mbagengese iyol shin mba kwagh a gbe ve u civir Aôndo ga vea kegh ato a loho u dedoo ga. Se mba keren ka ior mba ve soo kwagh u mimi shi ve hiden a iyol ijime shi i sar ve u fan mimi yô. Se fatyô u tôôn kwagh ne karen sha kwagh u alaghga Yesu kpa lu orkapinta ve eren yô. Yange a ker ikyon i injaa i una er akaa a ken iyou kua ihinda man agbur shin akaa agen yô. Yange una zuan a kon u dedoo yô, a tôô ikyav mbi tomov nav maa a er tom a mfe na sha u eren kwagh u a soo la. Se kpa er se lu nôngon ser se gema mbaasemaamimi ve hingir mbahenen yô, gba u se eren nahala.—Mat. 28:19, 20.

5. Ka nyi i gbe u se fa sha kwagh u ikyav mbi tomov mbi mbi lu ken Akaa a Se Eren Tom a Mi u Tesen Ior Bibilo Yô laa? Tese ikyav. (Nenge ufoto mba ve lu sha mhii u ngeren ne la.)

5 Hanma kwagh u shin akwati u ikyav mbi tomov yô, ka a lu a tom na. U tesen ikyav yô, nenge ase ikyav mbi eren tom kapinta mbi alaghga Yesu yange una eren tom a mi ne. * Yange una lu a akaa a karen igbanger shin ilihen i ikyon kua akaa a tôndon man peven ikyon man akaa a gban ikyon kua a kôôn ikyon man a karen fan aluer kon ngu jighilii shin u hure kpaa man akaa a manden shin kangen ikyon sha igen. Se kpa kape hanma kwagh u ken Akaa a Se Eren Tom a Mi u Tesen Ior Bibilo Yô la, a lu a tom na je la. De se nenge ase ken akwati u ikyav mbi tomov yasev ne, nahan se nenge er se er tom a ikyav mbi tomov mbi injaav mbi i ne se ne yô.

IKYAV MBI TOMOV MBI PASEN KWAGH WASE

6, 7. (a) Pase er u hila er tom a ukaade mba jw.org la yô. (b) Ka akaa ahar a nyi se fatyô u eren a ankwatakerada u lôhôn ior mkombo u tiônnongo laa?

6 Ukaade mba JW.ORG. Ukaade mban ka ve lu kpuaa kpuaa nahan kpa gema ka ikyagh ki tomough ki injaav kpishi ki pasen ior kwagh wase shi tesen ve ijiir yase i sha Intanet la. Vea zaan sha mi yô, vea fatyô u seer henen kwagh wase shin ngeren pinen ér i va hen Bibilo a ve. Hegen ne, ior mba hemban 400,000 nger pine sha jw.org ér i va hen Bibilo a ve; shi hanma iyange yô, iorov uderi imôngo ka ve nger ve pine! U fatyô u lun a ukaade hanma ijiir i u lu cii sha er u fatyô u eren shiada a mi shighe u ian i dugh yô.

7 Kwatakerada u Lôhôn Ior Mkombo. Ka se er tom a ankwatakerada u i fe un wuee ér ka u lôhôn ior mkombo u tiônnongo la sha igbenda ihiar. I nger sha mi ér: “Se mba lôhôn we ser va hen Bibilo vea mbashiada mba Yehova.” I tese sha mi kpaa ér or a fatyô u tsuan ér nana va hen Bibilo “ken mbamkombo mba ken igbar mba se eren yô” shin nana “soo yô, a tindi or nana va hen Bibilo a” nan. Sha nahan yô, ikyagh ki tomough kin ki pasen ior kwagh wase tsô ga, kpa shi ka se er tom a mi u lôhôn mba “i sar ve tsung u fan Aôndo la,” ser ve va hen Bibilo vea vese. (Mat. 5:3, NW ) Kpa hanma or cii nana fatyô u van mbamkombo asev aluer nan lumun ér i za hen Bibilo a nan shin nan lumun ga kpaa. Aluer ve va yô, vea nenge shi vea ungwa ityesen i Bibilo i mimi i se lu zuan a mi ne.

8. Er nan i lu hange hange u ior vea va mbamkombo asev a gande kpa kwa mômô? Tese ikyav.

8 Gba hange hange u se za hemen u lôhôn ior mbamkombo asev ser, a hemba kpa ve va kwa môm. Sha ci u nyi? Ityôkyaa yô, vea nenge er se tesen mimi u ken Bibilo shi se wasen ior u fan Aôndo, kpa ukwaghaôndo mbaaiev ve eren nahan ga yô. (Yes. 65:13) Orgen ken tar u Amerika u i yer un ér Ray yô, vea kwase na Linda kpa yange ve nenge a kwagh ne, anyom kar kpuaa nahan ken ijime. Yange Ray vea kwase na Linda ve nenge ér doo u vea hii u zan adua ken côôci. Ve na jighjigh ér Aôndo ngu, shi ve soo u civir un. Nahan ve soo ér vea za ken hanma côôci i i lu hen geri ve la cii. Yange ucôôci lu kpishi shi iniongo i kwaghaôndo kpa ngee. Nahan sha hiihii la je, ve kaa ér saa vea zua a akaa ahar ken ma côôci keng ve vea kohol ve a gema civir Aôndo imôngo ye. Kwagh u hiihii yô, hanma kwa u ve ze adua cii, vea hen kwagh u injaa; sha uhar yô, saa ior mba ken côôci la vea wuhan iyol sha gbenda u tesen ér mba ior mba ve civir Aôndo yô. Yange tôô ve anyom imôngo u zan ken ucôôci mba hen geri ve la cii tseren, kpa ken masejime yô, lu ahenge a van tseegh. Kwagh môm kpa ve hen ga, shi ior mba zan adua ken ucôôci mbara kpa wuhan iyol sha icivir ga. Yange mba za duen ken côôci i masetyô i ve mase zan la yô, kwase na Linda kar yem hen tom na, un di kar hide ken ya. Ray ngur hiden yô, a va nenge a Iyou i Tartor, nahan a kaa ken ishima ér, ‘Kwagh u a lu yô, de m goom m za ker, m za nenge kwagh u ker di kpa i eren yô.’ Maa lu heen va zua a kwagh u kahan kposo ye! Hanmaor ken Iyou i Tartor nan lu sar sar shi ve wuha iyol tsembelee. Ray yange tema sha hemen shi kwagh u hen la doo un kpishi! Lu vough er apostoli Paulu yange ôr nahan. Ngise Paulu ôr kwagh u or u nan ve mkombo u Mbakristu sha kwa hiihii la ér, a doo nan je nana kaa ér: “Mimi je Aôndo ngu ken a ven.” (1 Kor. 14:23-25) Ray maa hii u zan mkombo hanma iyange i Lahadi, shi va hii u zan mkombo u ken atô u kasua kpaa. Linda kpa hii u zan, shi er ve hemba anyom 70 nahan kpa, ve lumun ér i hen Bibilo a ve shi ve er batisema.

IKYAV MBI TOMOV MBI HIIN ILIAM A IOR

9, 10. (a) Er nan utrak asev mbara ve taver u eren tom a mi ga? (b) Pase er u fatyô u eren tom a trak u Ka nyi i lu Tartor u Aôndo? la yô.

9 Utrak. Se mba a utrak anigheni mba i er ve, ve taver u eren tom a mi ga shi ve lu ikyav mbi tomov mbi injaav mbi hiin iliam a ior yô. Hii shighe u yange i hii duen a utrak mban ken inyom 2013 la zan zan hegen, i gber ve ukôpi kuma er biliôn utaan nahan! Kwagh u a doo ken utrak mban kpishi je yô, aluer u fa u eren tom a môm ken ve je, u fatyô u eren tom a mbagenev mbara cii sha ci u i gber ve gbenda môm. Kpa u er tom a trak u hiin iliam a or nena?

10 U fatyô u eren tom a trak u Ka nyi i lu Tartor u Aôndo? la. Tese or shon mpin u a lu sha igbende na la, maa pine nan wer: “I lu nahan u pine wer Tartor u Aôndo ka nyi vee? U na mlumun wer . . . ” Maa pine nan mlumun u nana tsua ken mbamlumun utar mba i nger la. Nana tsuan yô, a lu shami shin a lu shami ga kpa, de ôron kwagh ga; bugh kimi ape i nger ér “Kwagh u Bibilo I̱ Kaa Yô” la, maa ôr nen avur a Bibilo a i tese her la, ka Daniel 2:44 man Yesaia 9:6. Aluer a gba a doo yô, za hemen a iliam la. U masen yô, tese nan mpin u a lu ken ijime i trak ne, ape i nger ér “Mpin u Henen sha Mi” la. Mpin la kaa ér: “Shighe u Tartor u Aôndo ua hemen tar la, uma una lu nena?” Kwagh la maa una lu kwagh u u va lam sha mi vea or shon kwagen yô. Ne hiden ne zuan kwagen yô, tese nan ityough 7 ki antakerada u Loho u Dedoo U Ú Dugh hen Aôndo La! Antakerada la ka ikyagh ki tomough ki gen ki se hiin Bibilo i henen a ior ker yô.

IKYAV MBI TOMOV MBI MBIA WASE OR U LUN A ISHAREN YÔ

11. Ka i gber umagazin asev mbara sha ci u nyi, nahan kpa ka nyi i doo u se fa sha kwagh ve?

11 Umagazin. Sha tar cii ka magazin u Iyoukura man Awake! i hembe gberen ngeen shi geman ken ijô kpishi ye! Er ior mba sha ityar kposo kposo ve ôron umagazin mban yô, ka i nôngo sha er itinekwagh i sha igbende la ia doo ior mba sha hanma ijiir cii yô. Gba u se er tom a umagazin mban sha u se wase ior ve lu a isharen sha kwagh u a hembe lun kwagh u hange hange ken uma nyian la. Nahan kpa, gba u se fa ior mba i gberen umagazin mban sha ci ve la vough vough ve, se fa er se er kwagh ne ye.

12. (a) Ka i gber Awake! sha ci u unô, man awashima na ka nyi? (b) Semberee ne u er tom a ikyagh ki tomough kin nahan, ka nyi i dedoo i dugh kere?

12 Ka i gber magazin u Awake! la sha ci u mba ve lu a mkav sha kwagh u Bibilo kpuaa tseegh shin ve fe kwagh u i ga kuaa yô. Alaghga vea fa kwagh môm sha kwagh u atesen a Mbakristu ga, shin vea na kwaghaôndo jighjigh ga, gayô vea fa er Bibilo i lu a iwasen ga. Awashima u magazin u Awake! la jighilii yô, ka u wasen mbaôron un la u nan jighjigh ér Aôndo ngu. (Rom. 1:20; Heb. 11:6) Shi magazin ne ka a wase mbaôron mbara u lun a jighjigh ér Bibilo “ka kwaghôron u Aôndo.” (1 Tes. 2:13) Ka atineakaa a sha igbende i Awake! mba utar mba ken inyom i 2018 je ne: “The Way of Happiness” man “12 Secrets of Successful Families,” kua “Help for Those Who Grieve.”

13. (a) Ka unô i gber Iyoukura i nan ken won la sha ci ve? (b) Semberee ne u er tom a ikyagh ki tomough kin nahan, ka nyi i dedoo i dugh kere?

13 Iyoukura i nan ken won la ka i ôr kwagh u atesen a Bibilo sha ci u ior mba ve ne Aôndo man Mkaanem nam icivir la. Er alaghga vea pande a kav kwagh u Bibilo nahan kpa, ve fa atesen a Bibilo la wang ga. (Rom. 10:2; 1 Tim. 2:3, 4) Ka atineakaa a sha igbende i Iyoukura mba utar mba ken inyom i 2018 je ne: “Bibilo shi Ngi a Iwasen Nyian Je Kpa?” man “Ka Nyi i Lu Keghen We ken Hemene?” kua “Aôndo Wa U Ikyo Kpa?”

IKYAV MBI TOMOV MBI MBIA MGBEGHA IOR U HENEN MIMI YÔ

14. (a) Uvidio asev mba se lu a mi ken Akaa a Se Eren Tom a mi u Tesen Ior Bibilo Yô la mba sha ci u nyi? (b) U er tom a uvidio mban nahan, ka nyi i dedoo i dugh kere?

14 Uvidio. Sha ayange a Yesu la, orkapinta nan eren tom a ikyav mbi tomov mbi sha ave tseegh. Kpa sha ayange ase ne yô, mbakapinta mba eren tom a ikyav mbi sha usu kpaa. Ikyav mbin mbigen ka asôm a tôndon ikyon man injin mba peven ahula man mba kôôn ikyon kua mba manden kusa kua mba eren akaa agen. Dugh ityakerada i i gberen sha pipa kera yô, se mba a uvidio mba doon kpishi mba ka se tese ior yô. Ka ve unyiin mba ken ikyav mbi tomov yasev la je ne: Doo u Ú Hen Bibilo sha Ci u Nyi?, Ka i Hen Bibilo a Or Nena?, Ka Nyi I Eren Hen Iyou i Tartor?, Se Mbashiada mba Yehova—Se Mba Unô Ioro? Uvidio mba ve nyer miniti uhar ga la, ka ve doo u tesen ior zum u se hii zuan a ve sha kwa hiihii la kpen kpen. Mba ve lihi mbara di se fatyô u tesen or zum u se hidi se ze u sôron nan yô, ga yô, se fatyô u tesen or u nan lu a shighe yô. Ikyav mbi tomov mbi doon tsung mbin mbia fatyô u mgbeghan ior u henen Bibilo shi van mbamkombo asev.

15. Aluer or nenge ma vidio yase ken zwa u nan yô, kwagh la una bende a nan nena? Tese akav.

15 U tesen ikyav yô, anmgbian u kwase ugen yange zua a kwase u mough ken uicile mba Micronesia shi lamen zwa Yapese yô, nahan a tese kwase shon vidio i Doo u Ú Hen Bibilo sha Ci u Nyi? la ken zwa na. Vidio la hiin u tesen maa kwase shon kaa ér: “Ka zwa wam. Uwu! Or la ngu lamen je m fa er i lu or u hen ijiir yam yô. Or la ngu lamen zwa wam!” Been yô, kwase shon kaa wener una za ôr hanma ngeren shi una nenge hanma vidio i ken zwa na sha jw.org. (Nenge Aerenakaa 2:8, 11.) Shi nenge ase kwagh ugen u yange er yô. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Amerika yange tindi wan u anmgbian na a adereshi u sha Intanet u vidio ne ken zwa na. Wan shon nengen vidio la been yô, a tindi anmgbian u kwase la a loho ér: “Ka vegher u i ôr kwagh u tar ngu sha ikyev i orbo la je a hembe zuan mo sha kwagh ye. M wa uwegh shin foom u sha Intanet mer i va hen Bibilo a mo.” Wan la ngu ken tar u i cir tom wase yô!

IKYAV MBI TOMOV MBI TESEN IOR MIMI

16. Pase awashima u antyakeradav mban: (a) Ungwa Imo i Aôndo, Nahan Lu Uma Gbem sha Won. (b) Loho u Dedoo U Ú Dugh hen Aôndo La! (c) Ka Unô Ve Eren Ishima i Yehova Nyiana?

16 Antyakeradav. Aluer or fa takerada u ôron tsembelee ga shin ityakerada yase ngi ken zwa u nan ga nahan, u er nan ve u tese nan mimi? Se mba a ikyagh ki tomough ki kia wase se u eren kwagh la yô, ka antakerada u Ungwa Imo i Aôndo, Nahan Lu Uma Gbem sha Won la. * Ikyagh ki tomough ki doon tsung ki se hiin Bibilo i henen a ior ker yô, ka antakerada u Loho u Dedoo U Ú Dugh hen Aôndo La! U fatyô u tesen or shon atineakaa 14 a i nger ken ijime i antakerada shon la, maa u de nana tsua u a hembe doon nan la. Nana tsuan yô, maa hii nen kwaghhenen sha itinekwagh shon. U kar u eren nahan a ior mba u sôron ve la kpa? Antakerada u Ka Unô Ve Eren Ishima i Yehova Nyiana? la di ka antakerada u sha utar u a lu ken ikyav yasegh mbi tesen ior Bibilo yô. I gber un sha u tesen mbahenen Bibilo kwagh u nongo wase. Wea soo u fan er u er tom a antakerada ne shighe u u ze u henen Bibilo a or yô, nenge Uma Wase u Mbakristu man Tom Wase-Antakerada u Mkombo u Maaci 2017 la.

17. (a) Ka nyi i lu awashima u ityakerada i se henen Bibilo a ior ker la? (b) Aluer or er batisema kera je kpa ka nyi i gbe u nana eree, man ka sha ci u nyi?

17 Ityakerada. U hiin kwaghhenen a or ken ma antakerada yô, u fatyô u geman a kwaghhenen la yemen a mi ken takerada u Bibilo Tese Se Nyi? la sha shighe u u soo cii. Ikyagh ki tomough kin kia wase or la nana seer fan atesen a Bibilo a vesen a ka i gba u or a hii fan hange hange la. Aluer ne bee takerada la man or shon nan ngu vesen ken jijingi yô, za hemen u henen kwagh a nan her; hen nen takerada u ‘Lu Nen ken Dooshima U Aôndo’ la. Ikyagh ki tomough kin kia wase orhenen Bibilo la, nana fa er nana dondon akaawan a Bibilo ken uma u nan ayange ayange yô. Umbur wer, aluer or er batisema kera je kpa, gba u nana za hemen u henen kwagh her zan zan saa nana bee ityakerada i ihiar ne. Kwagh ne una wase nan nana hemba wan amishe, taver ken mimi.—Ôr Mbakolose 2:6, 7.

18. (a) Ka nyi 1 Timoteu 4:16 a taver se mba se tesen ior mimi la asema ér se ere, man ka nyi ia due kere? (b) Ka nyi i gbe u ia lu awashima wase zum se lu eren tom a Akaa a Se Eren Tom a mi u Tesen Ior Bibilo Yô laa?

18 I na se Mbashiada mba Yehova tom u ôron ior “kwaghôron u mimi u Loho u Dedoo” u una fatyô u wasen ve u zuan a uma u tsôron yô. (Kol. 1:5; ôr 1 Timoteu 4:16.) Shi i na se Akaa a Se Eren Tom a mi u Tesen Ior Bibilo Yô. Man hanma kwagh u kwagh a gbe se a mi cii yô, ngu ken akaa ne. (Nenge “ Akaa a Se Eren Tom a mi u Tesen Ior Bibilo Yô” la.) Yô, se er nen tom a ikyav mbi tomov mbin sha inja er se fetyô la cii. Hanma orpasenkwagh nana fatyô u tsuan takerada u u doo nan cii ken ikyav yasev mbin nan or u nan tese isharen yô, sha shighe u nan nenge i doo cii. Kpa awashima wase ka di u gban karen ior ityakerada tsô ga, shi ityôkyaa ngi i nan ior mba kwagh a gbe ve a loho wase ga la ityakerada yase ga. Awashima wase ka u geman ior hingir mbahenen. Man ve yô, ka mba ve lu a ishima i mimi shi ve hiden a iyol ijime kua mba ijen i kwagh u Yehova i ker ve; mba ve “lu a ishima i zuan a uma u tsôron la.”—Aer. 13:48, NW; Mat. 28:19, 20.

^ par. 5 Nenge ngeren u “The Carpenter” (Orkapinta) kua ngeren u kiriki u “The Carpenter’s Toolbox” (Akwati u Ikyav mbi Tomov mbi Orkapinta) la ken Iyoukura i ken zwa buter i Agusutu 1, 2010.

^ par. 16 Aluer or la nan fa takerada u ôron ga yô, u fatyô u nan or shon antakerada u Ungwa Imo i Aôndo u a hembe lun a ufoto tseegh la, nana nengen shimi.